Dogodki

Odprtje razstaveV sklopu prireditev Šoa – spominjajmo se, s katerimi v Sloveniji obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, vas vabimo na odprtje razstave Podobe iz Theresienstadta. Risarski dnevnik Gisele Rottonara (1873–1943). Odprtje bo v torek, 20. januarja 2026, ob 18. uri v Sinagogi Maribor. Razstavo bo odprl dr. Konrad Bühler, veleposlanik Republike Avstrije v ... Read more

Ob 80-letnici delovanja Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter 120-letnici rojstva Otona Bajdeta je na ogled razstava, posvečena življenju in delu ustanovitelja glasbene ustanove. Razstava predstavlja Otona Bajdeta (1906–1993) kot glasbenika in pedagoga, ki je pomembno vplival na razvoj glasbenega izobraževanja v Mariboru. Kot violončelist in profesor je zaznamoval številne mlade glasbenike, med katerimi so se mnogi uveljavili kot umetniki in pedagogi. Ob razstavi bo na ogled kratek film s spomini njegovih sorodnikov, študentov in sopotnikov. Avtorja razstave sta dr. Anja Ivec in dr. Matej Podstenšek.

RAZSTAVA EME ŠIRECFOTOGRAFSKI CIKEL KRALJIC PREOBLEKEOtvoritev: ponedeljek, 2. februar 2026 // ob 18.00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek, 2. februarja 2026, se v Kulturnem inkubatorju odpira fotografska razstava fotografinje Eme Širec. Razstava bo na ogled do konca meseca, na Prešernov dan, v nedeljo, 8. februarja 2026, pa bo možen tudi voden ogled.Razstava predstavlja večletni fotografski cikel, v katerem se fotografinja Ema Širec posveča kraljicam preobleke oziroma drag queens. Oder razumem kot prostor transformacije, javne prisotnosti in zavestno oblikovane podobe, kjer se združujejo performans, glamur in jasna avtorska identiteta. Fotografije nastajajo v trenutkih, ko je podoba namenjena pogledu in ko je prisotnost na odru najizrazitejša, zato je osrednji fokus razstave na fotografijah, posnetih na raznolikih nastopih po vsej državi. Manjši del razstave vključuje tudi backstage in bolj intimne fotografije. Te ne predstavljajo ločene pripovedi, temveč delujejo kot kontekst odrskemu delu – kot vpogled v proces, delo in čas, ki omogočajo končni nastop. Razmerje med odrom in zakulisjem razumem kot dopolnjujoče, ne kot nasprotje. Osrednji element cikla je čas. Skozi več let fotografiranja se razkriva stopnjevanje kakovosti tako v tehničnem smislu kot v samozavesti, izraznosti in odrski prezenci nastopajočih. Vidni so začetki, prvi nastopi in novi obrazi, hkrati pa tudi razvoj bolj izkušenih izvajalk, katerih odrski izraz se skozi čas poglablja in izostruje. Ta proces spremljam kontinuirano, z zavedanjem, da gre za dolgoročno gradnjo, ki še ni končana.~ Ema Širec o izboru fotografijPosebno mesto v projektu ima kolektiv Haus of Vulva, s katerim sem svojo pot dokumentacije tudi začela. Ker izhajamo iz istega okolja, je bilo mogoče vzpostaviti dolgotrajno in neposredno spremljanje njihovega razvoja, ki se hkrati zrcali tudi v razvoju moje fotografske prakse. Razstava tako beleži vzporeden napredek – skupnosti in pogleda, ki jo opazuje. Vizualna postavitev združuje velike formate, ki posamezne odrske trenutke izpostavijo kot samostojne, skoraj ikonične podobe, ter fotografske skupke, sestavljene iz več kot sto manjših fotografij. Ti delujejo kot arhiv časa, ponavljanja in prisotnosti ter jasno nakažejo obsežnost zbirke in leta, preživeta za objektivom.Kraljice preobleke fotografinja razume kot projekt o performansu, vidnosti in vztrajnosti, hkrati pa tudi kot zapis spremembe družbenega konteksta, v katerem ta umetniška praksa obstaja. Od prvih javnih predstavitev, zaznamovanih z nerazumevanjem in odporom ter tudi sežigom fotografij, do današnjega trenutka, ko so nastopi pogosto razprodani in vse pogosteje prepoznani kot legitimna oblika umetniškega izraza, se kaže postopno, a pomembno premikanje prostora sprejemanja. Projekt tako ne dokumentira le odrskih podob, temveč tudi čas, v katerem se spreminjata pogled in odnos do kraljic preobleke in skupnosti – ter mesto, ki jim pripada v sodobni kulturni krajini.

Otvoritev razstave Razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož v Trafiki ob Mestnem parku. Ptujski muzej hrani izjemen opus risarskih in grafičnih del priznanega slovenskega umetnika Franceta Miheliča (1907 – 1998). Razstava (S)PORNO? – Erotični motivi Franceta Miheliča osvetljuje doslej manj znano in pogosto spregledano plat umetnikovega poznega opusa, v kateri se z ustvarjalno drznostjo loteva tem telesnosti, poželenja in erotike. Ta dela Miheliča kažejo kot zrelega, igrivo provokativnega in duhovitega opazovalca človeške intime ter so vizualni dokaz, da vitalnost ni nujno vezana na mladostno telo, temveč na neugaslo domišljijo! Otvoritev razstave v Trafiki ob Mestnem parku bo 8. februarja ob 11:00, na ogled pa bo do konca meseca: - ob torkih in četrtkih od 16:00 do 18:00 - ob sobotah od 10:00 do 12:00

RAZSTAVA V GALERIJI MEDIA NOXTIMI SITAR IN NJEGOVA RDEČA NIT Otvoritev: Petek, 13. februar 2026 // ob 18.00 // Galerija Media NoxV petek, 13. februarja 2026, bo v Galeriji Media Nox odprtje razstave Timi Sitar in njegova rdeča nit. Razstava bo na ogled do 12. marca 2026.Timi Sitar (r. 2000) si je svojo umetniško pot začrtal v Mariboru, kjer je živel, ustvarjal in obiskoval Srednjo frizersko šolo Maribor. Tekom dijaških let si je s svojim prepoznavnim simbolom »človečka«, ki simbolizira človeškost, človeško izkušnjo in eksistenco v sodobnem svetu, in ga najdemo skorajda povsod po Mariboru v obliki manjših nalepk ali grafitov, ustvaril subtilno prezenco. Timijevega »človečka« najdemo tudi v grafičnem in modnem oblikovanju, ki sta dodatni veji k njegovemu sicer primarnemu umetniškemu ustvarjanja v tehniki kiparstva. Kiparska dela izdeluje v različnih materialih, pri katerih prevladujejo manjše ali plastike srednje velikosti iz betona. Timi trenutno obiskuje Design Academy Eindhoven na Nizozemskem. Zaenkrat še ni razstavljal v UGM, Kibli, Tkalki, Tate Modernu ali Cukrarni Ljubljana.

Razstava Razstava Branka Lipnika Na postaji odpira prostor tihih, spregledanih trenutkov sodobnega vsakdana, ujetih v žanrskih motivih železniških postaj in poti. Avtor v svojih slikah s postaj in potnikov, kot pravi sam, poskuša ujeti trenutek, ko je »potnik« v nenehnem vrvežu v pogovoru sam s seboj, pri čemer se iz intimnega doživetja rojevajo prizori z izrazito simboliko, od osamljenih figur do slutnje odhodov in prihodov. Branko Lipnik se je rodil leta 1945 v Mariboru. Po srednji šoli se nimogel takoj odločiti za poklic, potoval je po svetu, delal v tekstilnih tovarnah, na avstrijskih avtocestah … To so bila hipijevska šestdeseta leta. Nato se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, kjer je doštudiral likovno vzgojo. Leto in pol se je poskušal tudi na študiju arhitekture v Ljubljani. V Mariboru sta nanj najbolj vplivala profesorja Maks Kavčič in Lajči Pandur. Po uspešnem šolanju ga je pot zanesla v Horjul. Takrat je bila tam šola še celodnevna. Poleg likovnega pouka je vodil še različne krožke. Z učenci je postavljal razstave njihovih izdelkov, igrali so v lutkovnih ali gledaliških predstavah in sodelovali pri različnih projektih: turističnih zloženkah, knjižicah, koledarjih, razstavah ob pomembnih obletnicah … V Ljubljani je prišel v družbo slikarjev, z njimi odhajal na likovne kolonije in začel razstavljati. Vendar je raje iskal svoje slikarske poti. V Horjulski dolini je prišel v bolj tesen stik z naravo, a mariborskega mestnega utripa ni pozabil. Tako so motivi na njegovih slikah vzačetku mestne ulice, pogosto z osamljeno figuro ali dvema, stara hišna vrata, kasneje ribiške mreže in tihožitja, ciklus mostov in vedno bolj pokrajinske vedute brez arhitekture. Tu in tam se je spoprijel tudi s portretom, v zadnjem času pa išče svoj izraz v stiliziranem upodabljanju literarnih in drugih likov.