Ivan Vurnik je bil eden izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovni profesor ljubljanske arhitekturne šole, inovator in umetnik. Razstavo Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884–2024 odpiramo na promenadi Mestnega parka v soboto, 4. oktobra 2025, ob 11.00. Na promenadi Mestnega parka predstavljamo razstavo o delu Ivana Vurnika, enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Razstava želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela, kot so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, delavsko naselje v Mariboru, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda. S t.i. »delavsko kolonijo« iz 1920-ih let na Taboru – danes poznano kot Vurnikova kolonija – se je Vurnik vpisal v arhitekturno zgodovino Maribora. Stanovanjska kolonija, ki se razprostira na 50.000 m² ter združuje 211 vrstnih hiš ter jo je Vurnik zasnoval za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev, je arhitektov edini izveden urbanistični projekt, prvi primer »vrtnega mesta« in prvi primer reševanja stanovanjskega vprašanja pri nas. Ivan Vurnik pripada prvi generaciji visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, in so vsestransko zaznamovali slovensko arhitekturno dogajanje. Vurnik je bil med četverico, kamor sodijo še starejši Maks Fabiani (1865–1962), Ivan Jager (1871–1959) in Jože Plečnik (1872–1957), najmlajši, a ga je doletela zahtevna naloga, leta 1919 postaviti na noge na novi Univerzi v Ljubljani ustanovljen Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete. Bil je človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tako kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in raziskovalec. V svojem profesionalnem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije in se skladno s časovnimi premenami navduševal nad raznovrstnimi tokovi, vse od secesijskih vzorov, ekspresionističnih prvin, romantičnega iskanja narodnega sloga in dekorativnih pobud pa vse do funkcionalizma, kar je bilo vedno osnovano na trdnem znanju. Zaradi strokovnih nesoglasij sta leta 1925 s Plečnikom organizirala študijski pouk ljubljanske šole v dveh ločenih seminarjih, kjer je Vurnikova šola, kot alternativa Plečnikovi, predstavljala bolj sodoben arhitekturni svet. Vurnik je sledil tehničnemu napredku in novodobnim trendom razvoja arhitekturne stroke v svetu ter je s svojim projektantskim in pedagoškim delom bil pionir uvajanja sodobnih arhitekturnih rešitev.  Razstavo sta ob 140. obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter na novo osvetlila arhitektov opus in predstavila njegov vpliv na razvoj slovenske arhitekture. Arhitektova osrednja dela so predstavljena z reprodukcijami originalnih načrtov, ohranjenih fotografij ter s sodobnimi fotografijami arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Fotografije današnjega stanja izražajo odnos uporabnikov do arhitekture, ohranjanja le-te, skrb zanjo in hkrati njeno preoblikovanje skozi prostor časa.  Razstava in program sta nastala v okviru Vurnikovih dni 2025 v produkciji in v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije, ob podpori Mestne občine Maribor in Krajevne skupnosti Radovljica.  Generalni pokrovitelj projekta v Mariboru je Energija Plus.

Odprtje samostojne razstave Dragana Vojvodića: Sound(less)/(Brez)zvočno Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Sound(less)/(Brez)zvočno intermedijskega in interdisciplinarnega umetnika Dragana Vojvodića, ki bo v petek, 10. oktobra 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Ob odprtju bo umetnik izvedel glasbeni performans. Razstava povezuje avtobiografski diskurz z idejami avantgardnih in konceptualnih umetniških praks, pri čemer preizprašuje zvok in njegovo odsotnost. Avtor izhaja iz lastne izkušnje – glasbe/zvoka – da bi artikuliral prostor, v katerem se slušno spremeni v vizualno, kar ustvarja novo okoliščino in pripoved.

Vabljeni na ogled del likovnega ex-tempora Eko Drava, kjer avtorji predstavljajo dela na temo življenje ob Dravi. V preteklosti je največja slovenska reka oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi. Drava je bila pomembna prometna, transportna in komunikacijska os, raba okolice pa je bila pretežno omejena na pašnike in travnike. Kakšna pa je reka Drava in življenje ob njej danes? Strokovna žirija v sestavi umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, likovni kritik Mario Berdič in slikar Bogdan Čobal je podelila nagrade in priznanja, na razstavo pa je sprejela dela naslednjih avtorjev: Renato Arnejčič, Igor Banfi, Katja Bednarik Sudec, Natalija Berezina, Andreja Budar, Vlasta Črčinovič Krofič, Otmar Gaiser – Pati, Anka Kante, Filip Kovačič, Ana Krajnc, Gregor Kraljić, Andrej Lešnik, Kristina Tinca Lešnik, Zdravko Luketič, Stanislav Lukić, Ivan Lužnik, Marjan Marksl, Suzana Marovt, Mateja Ogorevc, Janez Ovsec, Suzana Pirtovšek, Mojmir Plevnik-Mojč, Štefi Ramšak, Mira Senekovič, Marjan Šenk, Sonja Šmigoc, Slavica Štrukelj Kokoravec, Zlatka Terlevič, Cveto Vidovič, Melita Vidovič, Oto Vogrin, Slavica Zalokar, Melita Zorman. Nagrade (potapljaški tečaj Potapljaškega društva MB) prejmejo: Stanislav Lukić, Cveto Vidovič in Oto Vogrin, pohvale Andrej Lešnik, Marjan Marksl, Mojmir Plevnik – Mojč.Nagrado (samostojno razstavo v letu 2026 v Hramu kulture Arnolda Tovornika) prejme Igor Banfi.

Neža Perovšek z miselnostjo arhivistke raziskuje breme predmetnosti. Iz osebnega arhiva ustvarja digitalne in slikarske abstrakcije, ki združujejo preteklost in izkušnje ter razkrivajo subtilen družbeni komentar in proces samozavedanja.Neža Perovšek se v svoji likovni praksi loteva vprašanja bremena nuje predmetnosti z miselnostjo arhivistke, ki kritično preizprašuje tako svoje fizično kot družbeno okolje. Fotografske dokaze svojega ... Read more

RAZSTAVA ANE MALNARBE COMING29. oktober - 20. november 2025 // Galerija Media NoxV Galeriji Media Nox bo v sredo, 29. oktobra 2025, ob 18. uri odprtje razstava likovnih del mlade umetnice Ane Malnar z naslovomo Be coming. Razstava, katere kurtorka je Rebeka Tašič, bo na ogled do 20. novembra 2025. Mlada umetnica Ana Malnar se v svoji slikarski razstavi predstavlja z deli, ki ponujajo večplastno interpretacijo. Že sam naslov z besedno igro razgalja raznolikost konceptov, ki pa so predvsem odvisni od gledalčevega razmišljanja in dojemanja. Ti se razpenjajo od ironičnih do provokativnih in omogočajo nadaljno odprtost za tematiziranje in diskurz o samih delih.

V sklopu praznovanja 50. obletnice Univerze v Mariboru vas vljudno vabimo na ogled razstave “RAZISKOVANJE LIKOVNEGA JEZIKA”. Razstava predstavlja likovna dela študentk in študentov Oddelka za predšolsko vzgojo, nastala v okviru študijskega procesa na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Izpostavlja ustvarjalnost in raziskovalni duh študentk in študentov ter povezuje umetnost in izobraževanje znotraj univerzitetnega prostora. Namen razstave je širši javnosti približati del dejavnosti, pri katerih bodoče vzgojiteljice in vzgojitelji ob spoznavanju likovne umetnosti razvijajo občutljivost za likovno izražanje ter pridobivajo znanja za ustvarjalno delo s predšolskimi otroki. Veselimo se vašega obiska!

Vid Kmetič in Rok Kajzer: Hudomušno in veselo martinovanje

Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v petek, 7. novembra 2025, ob 17. uri. Razstavo bo odprl likovni kritik g. Mario Berdič Codella. Filip Kovačič Plakolm “PLACO” (1997) je že kot otrok našel veselje v risanju in ustvarjanju, ki ga spremlja vse do danes. V slikarstvo se je poglobljeno podal kasneje, po zaključku študija. Po obdobju iskanja navdiha v tujini zdaj živi in ustvarja v Mariboru kot samostojni ustvarjalec kreativnih digitalnih vsebin – od 3D-vizualizacij in animacij do ilustracij. Leta 2021 je diplomiral na Tehnični univerzi FH Joanneum v Gradcu, smer industrijsko oblikovanje. Sodeloval je pri številnih projektih z mednarodnimi podjetji, kot so Bosch, KTM in Mini. Poklicno pot je začel v Nemčiji kot pripravnik pri podjetju Mercedes-Benz, na oddelku za zunanje oblikovanje avtomobilov. Po zaključku pripravništva se je odločil nadaljevati študij in se specializirati na področju avtomobilskega oblikovanja. Leta 2023 je na isti univerzi magistriral ter pridobil naziv magister umetnosti in dizajna. Pot do magisterija ga je znova vodila v Nemčijo, tokrat v podjetje BMW Group, kjer je na oddelku avtomobilske znamke Mini eno leto sodeloval pri serijskih projektih in hkrati opravljal kooperativno magistrsko nalogo. Skozi vsa leta študija je raziskoval različne panoge oblikovanja in umetnosti. Posebej ga navdihujeta street art in pop culture. Njegov umetniški izraz se napaja iz sveta oblikovanja, ilustracije in animacije, kar se v njegovem delu zrcali v sproščenem prepletanju tehnik in pristopov. V nasprotju s strogimi in premišljenimi linijami, ki jih zahteva avtomobilski dizajn, so njegove slike igrive, skoraj pravljične ter polne živih barv in energije. Na videz preproste, a vsebinsko kompleksne, razkrivajo bogat svet različnih tehnik – od akrilnih barv do oljnih pastelov, markerjev in sprejev.

RAZSTAVA HANNAH KOSELJ MARUŠIČSHE’S A 10: Posedovati telo // SHE'S A 10: Sit, Possess, Own. My body, your decor.Torek, 4. november 2025 // ob 18. uri // Kulturni inkubatorV torek, 4. novembra 2025, bo v Kulturnem inkubatorju ob 18. uri odprtje razstave SHE’S A 10: Posedovati telo, pod katero se je podpisala Hannah Koselj Marušič. Odprtju bo sledil performans, ki ga bo umetnica ponovila še ob zaključku razstave v sredo, 26. novembra 2025.

samostojna razstava Maje Pegan lokacija:  avlaGT22 (vhod z Židovskega trga, Maribor) odprto:   vsak delovnik med 16.00 in 19.00 do 14. 11 Pridružite se Maji Pegan na otvoritvi samostojne razstave Zemljevid spominov. Skozi meandre spominov nas bo s šarmom popeljal Miha Horvat. Mojstrsko tehnično podporo je zagotovil Simon Sedmak. Zvokovna podpora in medijski partner je Radio ... Read more

Ko ti žena reče "Nariši nekaj" – in potem se ti zgodi kariera. Brez šole, brez pravil, brez čiste palete. Samo barve, notranje krize in čopič, ki mu ni nihče povedal, kaj naj počne. Kako spremeniš življenje?Tako, da narediš prvi korak… in potem še drugega… in nato ugotoviš, da si že do kolen v blatu – ampakhej, vsaj nisi več na istem mestu! Nekega dne je Simona pogledala prazne stene in rekla:»Ej, Jernej, a bi kej narisal?«Jernej nariše. In nekomu je celo všeč. Slika gre v prodajo.Nariše še eno. In še eno.In potem se zgodi najhujše: ne neha se ustavljati. Brez akademskih diplom, brez zaprašenih teorij in brez navodil za uporabo čopiča – Jernej se je kot samouk in radovedni navdušenec spotaknil naravnost v svet umetnosti. Namesto da bi treščil ob tla, je ugotovil, da pada sam vase. In da se da padati tudi elegantno – če že ne s stilom, pa vsaj z dovolj barvami, da padec izgleda kot umetniška gesta. Ko padaš dovolj dolgo začneš opazovati okolico. Ko jo enkrat opaziš, pa jo že lahko tudi naslikaš. Njegove slike so razglednice s tega notranjega potovanja – ujeti trenutki iz vmesnega prostora med “kaj sploh delam?” in “zakaj sploh sem?” Formalno gledano gre za intuitivno raziskovanje forme, barve in kompozicije, kjer avtor zavrača rigidne akademske okvire v korist iskrene, skoraj naivne izraznosti. Njegov vstop v likovno umetnost je spontan, a močan. Njegove slike so izraz intuitivnega raziskovanja barve, oblike in kompozicije, brez zadržkov akademskega okvira. V delih se zrcalijo notranje pokrajine, vprašanja o smislu, identiteti in iskanju – vse skupaj pa je izraženo s svežino, barvitostjo in elementom presenečenja.Manj formalno pa – kot da bi nekdo stresel dušo na platno, dodal ščepec zmede in vse skupaj prelil z nečim, kar diši po otroškem navdušenju. Iskreno, naredi-sam-svoj-mojster, punk. Je lahko umetnost tudi zabavna, čudna, malo zmedena… in čisto iskrena? Morda boste v videnem prepoznali tudi kakšen svoj trenutek. Ali pa vas bo samo nasmejalo. Oboje šteje.