RAZSTAVA INJE PREBILINTERpozicijePonedeljek, 25. avgust 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek. 25. avgusta 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava INTERpozicije umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.

RAZSTAVA INJE PREBILNEXUS PRIMAPonedeljek, 25. avgust 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek. 25. avgusta 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava NEXUS PRIMA umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.

odprtje samostojne razstave Jerneja Forbicija: Prekleta lakota za zlatom Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Jerneja Forbicija Prekleta lakota za zlatom, ki bo v petek, 29. avgusta 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Jernej Forbici je bil vedno močno povezan z naravo, kar se odraža tudi v njegovih slikah. Poleg osebnih ekoloških in političnih razmišljanj, na katera smo se v zadnjih letih že navadili, dobimo vtis, da je ta impulz pri njem prirojen in pogosto uživa v tem, da je v središču grandioznega spektakla: narave. Njegov pozoren pogled se izogiba retoriki vidnega in postane prevajalec realnosti sodobnega sveta, sestavljenega iz velikih sprememb in odtujitvenih situacij, da bi doživel bistvo stvari.

Tokratna razstava ponuja nekoliko drugačen pogled na ustvarjalni proces. Skicirka ni le izhodišče za razstavo, ampak je razstavni prostor, zasnovan kot skicirka v prostoru. Slikarka Simona Šuc je aktualno razstavo zastavila po navdihu skicirke. Skicirka je prostor beleženja ustvarjalnih idej, je nekakšno križišče misli, vtisov in kratkih beležk o tem in onem, je prazen prostor, namenjen prvi materializaciji abstraktne ideje. Avtorica projekta je k sodelovanju povabila avtorice in avtorje, ki bi jih lahko našli na straneh njene skicirke, avtorice in avtorje, katerih delo rezonira z njenim delom, tiste, ki so del njenega ustvarjalnega sveta in ki jo tako ali drugače navdihujejo. Na nehierarhični način so na razstavo umeščena tudi dela vabljenih avtoric in avtorjev: Mateje Kavčič, Barbare Buttinger Förster, Helen Czerski, Boruta Gombača, Ivane Petan, Clifforda Possuma Tjapaltjarria in Simone Šuc. Naslov tokratne skicirke je Predpojavno. Avtorice in avtorji vsak na svoj način razmišljajo o izmuzljivi in težko ubesedljivi dimenziji, ki obstaja ob fizični dimenziji sveta.

Razstava likovnih del Josipa Primožiča - Toša Mi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča - Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.

RAZSTAVA INJE PREBILINTERpozicijeTorek, 2. september 2025 // 18:00 // Kulturni inkubatorV torek, 2. septembra 2025, v razstavišču Kulturnega inkubatorja vrata odpira razstava INTERpozicije umetnice Inje Prebil. Na ogled bo do konca septembra.Superpozicija se nanaša na načelo, da lahko kvantni sistem obstaja v več stanjih hkrati, dokler ni opazovan ali izmerjen. Delec, kot je elektron, je lahko pred definirnjem lokacije v superpoziciji, kjer je hkrati na dveh mestih. V tradicionalni kopenhaški interpretaciji kvantne mehanike se ta superpozicija zruši v eno samo določeno stanje, ko se opravi meritev. Obstaja interpretacija ki ponuja edinstven način razmišljanja o superpoziciji. Ko je kvantni sistem v superpoziciji in se opravi meritev, se valovna funkcija ne zruši, namesto tega se vesolje razveji, saj se upošteva, da smo v opazovalnem sistemu tudi mi. Smo v nenehni superpoziciji in definiranju, kar povzroča variacije svetov. Razstava raziskuje nerealizirane potenciale prostorov. Kako prikazati nepredstavljive izide in njihov preplet. Dela nastajajo simbiotično, slike, ki postavijo temelje digitalnim prostorom, ter spremembe perspektive, ki jih omogočajo 3D modeli, kar posledično spreminja dinamiko novih slik.

interaktivna inštalacija Projekt je posvečen vsem delavcem, ki rešujejo spletna opravila z namenom učenja umetne inteligence ali moderiranja digitalnih prostorov, pri čemer je to delo pogosto prikrito kot avtomatizirano in samostojno. Projekt se osredotoča na platformo Amazon Mechanical Turk, ki delavce že skoraj dve desetletji izkorišča in jim nudi mizerno plačilo brez resnega namena izboljšanja pogojev dela. Z uporabo strojnega učenja in kreativnega pisanja kot oblike odpora umetniški projekt sledi raziskovalnemu prispevku in združuje družbeno pravičnost, prakse umetne inteligence in umetniške strategije. Vmesnik, izdelan s pomočjo Mediapipe, uporabnikom omogoča, da izbrane dele raziskovalnega besedila preoblikujejo v kritično pismo, namenjeno Jeffu Bezosu, in ga nato tudi pošljejo.

Fotografska razstava v okviru Festivala fotografije Maribor 2025. Kustosinja razstave: Tatjana Pregl Kobe. »Na svojih mojstrsko ujetih fotografijah Maja Šivec upodablja brezimne in brezobrazne portrete žensk, ki počasi, a vztrajno izgubljajo samopodobo in tonejo v brezno brezupa in nemoči. Njeno vsebinsko sporočilo je ozaveščanje. To je moč vseh teh do nerazpoznavnosti upodobljenih ženskih portretov v spiralnih položajih, podvajajočih sencah in svetlobnih kompozicijah. Zabrisane črno-bele podobe tako drastično opozarjajo na problem fizično-psihičnega nasilja prav zato, ker se to dogaja za zaprtimi vrati in večina žrtev tega ne prijavi. Nasilje nad ženskami je dinamičen, dolgotrajen in stopnjujoč proces, ki ga spremljata sram in občutek krivde. Razstava ponuja priložnost, da se o nasilju govori na glas, brez sramu, in v najrazličnejših kontekstih. Le tako se bo prepogosto neslišanim in nevidnim žrtvam dalo glas. In vrnilo obraz.« Tatjana Pregl Kobe, v besedilu k razstavi

odprtje samostojne razstave Béatrice Lartigue: Razkrivanje arhitekture Vljudno vabljeni na odprtje razstave Razkrivanje arhitekture francoske umetnice Béatrice Lartigue, ki bo v ponedeljek, 8. septembra 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Razstava Razkrivanje arhitekture v projektih Nevidna mesta in Nedokončano mesto vzpostavlja subtilen diptih in dialog med preteklim in potencialnim mestom, kjer je arhitektura tako nosilka kolektivnega spomina zgodovinske arhitekture in hkrati vizija za urbano, spekulativno generirano formo prihodnosti mesta. Nedokončano mesto (2025) uteleša organizem v nenehni mutaciji, ki fragmentira, dekonstruira in se ponovno rojeva. Nasprotno pa Nevidna mesta (2020) razkrivajo krhke odtise spomenikov, kjer odsotnost in spomin preoblikujeta obrise realnosti. Skupaj ti dve deli tketa dialog med prihodnostjo in spominom, metamorfozo in izginotjem in kjer arhitektura postane pripoved in stvar časa. Razstava nas vabi, da razmišljamo o mestu kot živem bitju in izrazu oprijemljivega spomina.