Si predstavljate, da vaš dežnik, babičin recept ali star košček mila postanejo del muzejske zbirke? Pridružite se projektu Muzej okusov in soustvarite edinstveno virtualno zbirko, kjer vsak predmet pripoveduje svojo zgodbo o sladkem, slanem, kislem, grenkem ali pikantnem spominu. Sodelujte v treh korakih: 1. Izberite predmet, ki vas povezuje z okusom. 2. Fotografirajte ga in napišite zgodbo o njegovem pomenu. 3. Pošljite prispevek preko obrazca. Muzej okusov je sodoben projekt Pokrajinskega muzeja Maribor, ki združuje preteklost in sedanjost z inovativnimi pristopi. Njegov osrednji cilj je raziskovanje, interpretacija in doživljanje okusov, ki so nosilci spominov in pomemben del kulturne dediščine.

Odprtje samostojne razstave Gale Čaki: Pokrajina notranjega jaza Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave slikarke Gale Čaki Pokrajina notranjega jaza, ki bo v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Njena dela buhtijo od energije, kot bi umetnica prelivala svojo notranjost na platna, ki izžarevajo umetničino ustvarjalno ekspresijo. Intenzivna osebna čustva z odločnimi, a tudi prefinjenimi in nežnimi zamahi potez čopiča usmeri v slikanje, kar opravlja tako vehementno, da bi njen pristop označili tudi za ambientalni performans ali akcijsko slikarstvo.

S čopičem skozi čas: Eduard Lind in življenje mariborskih meščanov V Kinu Partizan, ki je del Pokrajinskega muzeja Maribor, je na ogled izjemna postavitev, posvečena življenju in delu Eduarda Linda (1827–1904), priznanega mariborskega slikarja druge polovice 19. stoletja. Ob obeležitvi 120. obletnice njegove smrti razstava prinaša edinstven vpogled v bogat opus portretista, ki je mojstrsko ovekovečil podobe mariborskega meščanstva ter postal pomemben kronist svojega časa. Slikarska tehnika Eduarda Linda, ki slovi po foto-realistični natančnosti, mu je omogočila, da je konkuriral celo sodobni fotografiji. Njegovi portreti županov in uglednih meščanov, ki so delovali v ključnih mestnih institucijah, so danes pomemben del mariborske dediščine. Poleg portretov je ustvarjal tudi sakralne podobe, krajine in restavratorska dela, kar ga uvršča med vsestranske umetnike svoje dobe. Postavitev razstave je zasnovala dr. Valentina Bevc Varl, kustodinja in umetnostna zgodovinarka, ki je v večletnem raziskovanju Lindove zapuščine razkrila številne nove vidike njegovega dela. Posebno vrednost razstavi dajejo štiri doslej neznana Lindova dela, ki so zdaj prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje monografija Eduard Lind, slikar mariborskega meščanstva (1827–1904), ki razkriva fascinantne podrobnosti iz njegovih osebnih beležnic in celovit pregled njegovega ustvarjanja. Razstava je na ogled od torka do sobote, med 10. in 18. uro.

Yana Naidenko je grafična oblikovalka in slikarka, ki se bo v UGM Šopu predstavila s serijo del na papirju. Umetnica v skicirki beleži prizore iz vsakdanjega življenja. Prizore z ulice, železniške postaje, portrete družinskih članov in prijateljev pogosto najprej fotografira, šele nato jih s pomočjo kemičnih svinčnikov, flomastrov, akvarelov, temper in pastelov prenese na papir. Tak način ustvarjanja ji nudi, da z minimalnimi sredstvi ujame hipnost trenutka, čustev in razpoloženja. Yana Naidenko je ukrajinska umetnica, ki živi v Mariboru. Diplomirala je na Narodni akademiji za urbano ekonomijo v Khrakivu, kjer je kasneje delala kot grafična oblikovalka in se še dodatno izobraževala na področju slikarstva in risbe. Zanima jo umetnost kot nosilka identitete ter kako lahko umetnost postane način spopadanja z izkušnjo razseljenosti. V Ukrajini je razstavljala v okviru skupinskih razstav ter se udeleževala umetniških rezidenc.

Skupinska razstava oziroma predstavitev rezultatov umetniških rezidenc v sklopu programa OPE.N, ki so potekale med marcem in aprilom v Kranju in Mariboru. Primarni cilj rezidenc je bil vpogled gostojočih delavk_cev v kulturi v lokalno infrastrukturo in produkcijske kapacitete lokalne, neodvisne, kulturniške scene. To je bilo izhodišče za avtorska dela, ki so nastala tekom rezidenc. Potek rezidenc ni bil izključno produkcijsko naravnan, temveč izkušenjsko, s poudarkom na integraciji rezidentov v lokalno sceno in z namenom spoznavanja posameznic_kov kot njenih nosilcev, razumevanju mehanizmov njenega delovanja ter vpogleda v fizične prostore, namenjene neodvisni kulturi. Tekom meseca marca sta v Layerjevi hiši v Kranju bivala rezidenta s Kosova, interdisciplinarna umetnica Diona Kusari in glasbeni raziskovalec Ismail Myrseli, ki sta spoznavala kulturno krajino Kranja in Ljubljane. Aprila pa smo v ateljejih Vetrinjskega dvora v Mariboru gostili rezidenta s Hrvaške, fotografinjo Sanjo Merćep in novinarja Mateja Ivušića. Sanja in Matej sta med rezidenco primarno spoznavala neodvisno kulturo, ki se producira in dogaja v Mariboru.

Otvoritev razstave Preslišani bo 6. maja ob 18.00 v Vodnem stolpu.  Viktorija Potočnik in Brane Širca sta ustvarjalna dvojica, ki ju je naključno povezala njuna likovna pripoved, stkana v polju eksistencialno obarvane figuralike. Njune podobe opozarjajo na vse tiste, na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali. Oba ustvarjalca povezuje globoka empatija, ki se zrcali v želji, da bi prav vsak posameznik imel možnost osmislitve, saj bomo le na ta način lahko kot družba zaživeli v sožitju. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih. Kustodinja Irma Brodnjak Firbas Viktorijo Potočnik, nekdanjo poslanka ter županja, pedagoginja in humanitarka je v zadnjih letih svoj angažiran glas prelila v likovno govorico. Sprva se je izražala v risbi in grafiki, nato pa intenzivneje v kiparskem mediju. Pri slednjem je izbrala glino, material, domač tudi njeni rojstni Prlekiji. V elegantne, manieristično razpotegnjene ženske figure je vnesla širok spekter čustev – v njihovi zamaknjenosti in ranljivosti zaslutimo osamljenost, otožnost, obup, pa tudi upor, vztrajnost, pogum in upanje. Njene ženske figure nastajajo posamično ali v paru, v razstavnih postavitvah pa se zdi, da strnjene v množico nastopajo kot branilke človeškega dostojanstva. Med številnimi skulpturami, ki jih je Potočnikova doslej ustvarila, najdemo tudi torze, konstitutiven in zelo pomenljiv del njenih najnovejših stvaritev pa so rupture, ki jih asociativno doživljamo kot rane, metaforično pa nakazujejo na izgorelost ter duhovno izpraznjenost. V prispodobi pa ravno ta izvotljenost človeške figure daje možnost za nove vsebine in drugačne pristope, zlasti v smislu odmika od banalnosti in površnosti. Brane Širca velja za izrazito angažiranega likovnega umetnika, katerega slikarski, grafični in kiparski cikli izkazujejo izjemno senzibilnost do družbenih neravnovesij. Navdih za slikarsko serijo Pariške silhuete (2017) je umetnik dobil v času bivanja v pariškem ateljeju Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Slikarski objekti so nastajali na osnovi fotografskega beleženja uličnega vrveža anonimne množice ljudi, ki preplavlja ulice, bulvarje in trge francoske prestolnice. Utrip, ki ga je Širca iskal skozi objektiv, pa poleg živahne dinamike urbanega vsakdanjika razkriva tudi manj prijetne plati sodobnega, s potrošniško logiko prežetega življenja. In ravno tovrstno bivanjsko plastenje predstavlja jedro njegovega likovnega raziskovanja. Podobe ljudi je avtor s poudarjeno konturo prenesel na večjo papirnato podlago, za likovne nosilce je uporabil napihljive papirnate vreče, namenjene zaščiti blaga med transportom. Pred nami se torej izrisujejo anonimne figure, zamrznjene v času in prostoru. Figure Širca zgovorno prikaže v belih (duhovno razvrednotenje) ali črnih silhuetah (eksistencialna teža), z močnimi plakatnimi odtenki barvnih prog pa v dela vnaša potrošniško estetiko. Gledalca, ki se znajde sredi prostorske razstavne postavitve, se predstavljena tematika zlahka dotakne, saj se zdi, da tudi s svojo fizično umeščenostjo postaja eden izmed upodobljencev, kar predstavlja učinkovito vstopno točko identifikacije. Množica nemih figur Viktorije Potočnik in Braneta Širce namreč potrpežljivo čaka, da se v nas sproži val sočutja in predrami glas nevidnih, preslišanih in pozabljenih.