Si predstavljate, da vaš dežnik, babičin recept ali star košček mila postanejo del muzejske zbirke? Pridružite se projektu Muzej okusov in soustvarite edinstveno virtualno zbirko, kjer vsak predmet pripoveduje svojo zgodbo o sladkem, slanem, kislem, grenkem ali pikantnem spominu. Sodelujte v treh korakih: 1. Izberite predmet, ki vas povezuje z okusom. 2. Fotografirajte ga in napišite zgodbo o njegovem pomenu. 3. Pošljite prispevek preko obrazca. Muzej okusov je sodoben projekt Pokrajinskega muzeja Maribor, ki združuje preteklost in sedanjost z inovativnimi pristopi. Njegov osrednji cilj je raziskovanje, interpretacija in doživljanje okusov, ki so nosilci spominov in pomemben del kulturne dediščine.

Odprtje samostojne razstave Gale Čaki: Pokrajina notranjega jaza Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave slikarke Gale Čaki Pokrajina notranjega jaza, ki bo v petek, 21. marca 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Njena dela buhtijo od energije, kot bi umetnica prelivala svojo notranjost na platna, ki izžarevajo umetničino ustvarjalno ekspresijo. Intenzivna osebna čustva z odločnimi, a tudi prefinjenimi in nežnimi zamahi potez čopiča usmeri v slikanje, kar opravlja tako vehementno, da bi njen pristop označili tudi za ambientalni performans ali akcijsko slikarstvo.

S čopičem skozi čas: Eduard Lind in življenje mariborskih meščanov V Kinu Partizan, ki je del Pokrajinskega muzeja Maribor, je na ogled izjemna postavitev, posvečena življenju in delu Eduarda Linda (1827–1904), priznanega mariborskega slikarja druge polovice 19. stoletja. Ob obeležitvi 120. obletnice njegove smrti razstava prinaša edinstven vpogled v bogat opus portretista, ki je mojstrsko ovekovečil podobe mariborskega meščanstva ter postal pomemben kronist svojega časa. Slikarska tehnika Eduarda Linda, ki slovi po foto-realistični natančnosti, mu je omogočila, da je konkuriral celo sodobni fotografiji. Njegovi portreti županov in uglednih meščanov, ki so delovali v ključnih mestnih institucijah, so danes pomemben del mariborske dediščine. Poleg portretov je ustvarjal tudi sakralne podobe, krajine in restavratorska dela, kar ga uvršča med vsestranske umetnike svoje dobe. Postavitev razstave je zasnovala dr. Valentina Bevc Varl, kustodinja in umetnostna zgodovinarka, ki je v večletnem raziskovanju Lindove zapuščine razkrila številne nove vidike njegovega dela. Posebno vrednost razstavi dajejo štiri doslej neznana Lindova dela, ki so zdaj prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje monografija Eduard Lind, slikar mariborskega meščanstva (1827–1904), ki razkriva fascinantne podrobnosti iz njegovih osebnih beležnic in celovit pregled njegovega ustvarjanja. Razstava je na ogled od torka do sobote, med 10. in 18. uro.

Odprtje samostojne razstave Marka Tuška: Opazovanje Vabljeni na odprtje samostojne razstave Opazovanje slovenskega umetnika, slikarja, oblikovalca in fotografa Marka Tuška, ki bo v petek, 28. marca 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Marko Tušek gradi in ustvarja umetniška dela, ki so odvrgla platno kot nosilec slike in se razvila v trodimenzionalno ploskovno blaginjo slikarskega telesa. Pogled nas popelje v prostorske zlate sledi, pri čemer nas telesa slik nagovarjajo s svojo vizualno življenjsko silo, estetsko jakostjo raznoterih reliefnih lepot in stilne kompozicijske barvitosti elementov.

URŠKA GRADIŠNIK Kurator: Jure Kravanja, mojster fotografije Fotografinja Urška Gradišnik nam skozi fotografsko razstavo pokaže svojo sposobnost tankočutnega pripovedovanja zgodb s pomočjo vizualnega medija kot je fotografija. Urška Gradišnik iz Slovenske Bistrice je amaterska in ljubiteljska fotografinja, ki se s fotografijo ukvarja dobrih deset let. Je aktivna članica Društva fotografov Svit iz Celja, kjer je pridobila večino svojega znanja s strani kolegov fotografov. Poleg aktivnega sodelovanja v klubih, se je udeležila kar nekaj izobraževanj v Sloveniji in tujini, zelo rada pa se uči iz svojih lastnih izkušenj. Aktivno sodeluje na fotografskih natečajih v Sloveniji in tujini, kjer je dobila številna priznanja in nagrade. S pridobljenimi natečaji in nagradami si je pridobila fotografski naziv F1, ki je podeljen s strani Fotografske zveze Slovenije. Urški fotografija predstavlja željo po ustvarjanju, ki pravi, da je eno najglobljih hrepenenj človeške duše. Ustvarja za sebe in svojo dušo, največkrat na potovanjih ali pod studijskimi lučmi, kjer se igra s svetlobo in linijami človeškega telesa. Z zaključenimi serijami fotografij »Evfemistična družba«, »Love story« in »Nogomet« nam prikaže svoje stališče in odnos do problemov sodobne družbe, ki na eni strani podajajo interpretacijo kot vizualne upodobitve različnih načinov, kako ljudje v družbi pogosto uporabljajo evfemizem ali »mehčanje jezika« za obravnavo ali maskiranje resničnosti, ki je lahko neudobna, kontroverzna ali socialno občutljiva. Na drugi strani pripoveduje o ciklu odnosa, njegovih vzponih in padcih ter o končnem pomenu družine za osebno rast in razvoj, kjer rdečo nit predstavlja telefon kot simbol odtujitve drug od drugega. Poleg serij nam avtorica prikaže potovanje v razne fotografske žanre. V žanru poulične fotografije umetnica raziskuje temo človeka kot figure v prostoru. V pokrajini uporablja figuro človeka, da prikaže razmerje med ljudmi in okoljem, v katerem se nahajajo. Gledalcem pripoveduje zgodbe o različnih vidikih človeške izkušnje v odnosu do fizičnega prostora, od osamljenosti in premišljevanja do vztrajnosti in interakcije z okoljem. Z umetniškim aktom fotografinja izpostavlja ne le fizično lepoto telesa, temveč tudi globlje elemente človekovega izražanja in čustvene izpovedi. Z uporabo igre svetlobe in sence se ustvarja močan vizualni kontrast, ki poudarja oblike in črte telesa, daje pa tudi globino in teksturo podobi.

Maja Šivec je k razstavi povabila nekaj fotografov, ki jih je spoznala na svoji 25 letni poti raziskovanja akt fotografije. Fotografinja Maja Šivec vselej odkriva nove fotografske načine pripovedi, izbrane motivike se loteva načrtovano in raziskovalno. Vse od prvih serij fotografij golih nosečnic jo zanima nenavadnost motiva. Golo telo, telo žensko in moško, prikazuje zelo neposredno, brez nepotrebnega zakrivanja, brez sramu. Telo je zanjo vselej zanimiv objekt, večinoma z direktno ali asociirano erotično konotacijo. Kot avtorica, ki s svojimi umetniškimi fotografijami vselej preseneča. Tokrat je k razstavi z naslovom Fotografija nas povezuje povabila le nekaj fotografov, ki jih je spoznala na svoji 25 letni poti raziskovanja akt fotografije. Na razstavi razstavljajo fotografi iz Slovenije, držav bivše Jugoslavije, Koreje in Japonske. Razstavljajo: Alan Kosmač, Alenka Mužar, Aleš Žiberna, Anita Kirbiš, Barbara Gregurič Silič, Boris Božić, Branko Benčin, Branko Teršek, Dejan Kalezić, Dejan Sklopić, Drago Metljak, Dušan Živkić, Faruk Ibrahimović, Georg Supanz, Geza Lennert, Hanmo Yang, Hedvika Gumilar, Herman Čater, Igor Debevec, Imre Szabo, Ivo Borko, Jana Ajlec, Janja Cizelj, Janez Kukec, Jani Novak, Jure Kravanja, Karolina Vugrinec, Leon Canzutti, Ljubo Cenčič, Maja Šivec, Maja Špendal, Matej Krašovic, Matjaž Martinčič, Mojca Cvirn, Nataša Segulin, Nino Peček, Primož Trček, Relja Eraković, Robert Tominc, Sakuma Yasuo, Silvo Zalar, Simon Petrovič, Stanko Abadžić, Stojan Kerbler, Štefi P. Borko, Tatjana Pregl Kobe, Teodor Venigerl, Tibor Avra, Tomo Jeseničnik, Uroš Zavodnik, Urška Gradišnik in Yoko Arachi.

Otvoritev razstave “BREZČASJE”, kjer Mojca Bedjanič, ki ustvarja pod blagovno znamko MICA studio, prvič na ogled postavlja ročno oblikovane lončene sklede in vaze. Čas. Vedno ga primanjkuje. Vedno ga lovimo. A v ustvarjanju se včasih zgodi nekaj posebnega – čas izgubi svojo oblast nad trenutkom. Ustavi se. Postane brezčasen. Vabljeni na otvoritev razstave “BREZČASJE”, razstave ročno oblikovanih lončenih izdelkov, kjer Mojca Bedjanič, ki ustvarja pod blagovno znamko MICA studio, prvič na ogled postavlja sklede in vaze. Preproste, a hkrati unikatne kose, ki nosijo sledi rok, potrpežljivosti in neštetih novih začetkov. Razstava ni le zbirka izdelkov, ampak zgodba o tem, kako glina dovoli napake, dopušča popravke in uči, da se včasih najboljše stvari zgodijo, ko si vzamemo čas – ali nanj preprosto pozabimo. Pridružite se nam na odprtju razstave in bodite del trenutka brezčasnosti.