Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

12. likovna razstava TIHA REKA, ČISTA REKA Razstavljajo: Marija Marinič Babić, Iztok Bobić, Dajana Čok, Erna Ferjanič, Nataša Grandovec, Vlasta Črčinovič Krofič, Gregor Kraljić, Zlatko Kraljić, Zdravko Luketič, Tjaž Marinič, Maks Marksl, Suzana Marovt – Suza, Gerhard Mernik, Tatjana Mijatovič, Branka Partlič, Mojmir Plevnik – Mojč, Jolanda Pušnik, Štefi Ramšak, Mira Senekovič, Marija Minka Šetinc, ... Read more

Tudi letos bo Galerija Media Nox eno od prizorišč Festivala fotografije Maribor, ki v mestu poteka v organizaciji Fotokluba Maribor. Otvoritev festivala bo v soboto, 16. septembra, na Židovskem trgu, že od četrtka, 14. septembra, pa bo kot del festivalskega dogajanja v Galeriji Media Nox na ogled razstava Rememory interdisciplinarnega umetnika Blaža Rojsa. Blaž Rojs - Kontrafaktualnost/Inherentno iluzorna narava/Iluzorno/___Blaž Rojs (1995) je interdisciplinarni umetnik, ki se osredotoča na slikarstvo in fotografijo. Leta 2020 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani z nagrajenim diplomskim delom Intervencija v fotografiji. Samostojno je razstavljal v galeriji Dobra Vaga (Transparentnost, 2021) in Galeriji Fotografija (Poljubi in nasvidenje, 2022) ter sodeloval na skupinskih razstavah v Sloveniji, na Nizozemskem in v Italiji. Trenutno nadaljuje študij likovne umetnosti na Univerzi za umetnost v Zürichu. Zastopa ga Galerija Fotografija v Ljubljani.Blaž Rojs se ukvarja z raziskovanjem dialoga med slikarstvom in fotografijo, kot načinom kreativnega izražanja. Mehanično naravo fotografije združuje z ekspresivnimi potezami slikarstva, ponovno uporablja in interpretira fragmente osebnih in najdenih podob ter jih preoblikuje, da bi razkril plasti svojega dojemanja sveta. Prek zlivanja reprezentacijskih tehnik in osebnih potez, z domišljijskimi preobrati vzpostavlja interakcijo z resničnostjo. V gledalcih želi vzbuditi radovednost glede njihovega lastnega dojemanja estetike in poudarja izmuzljivo naravo človeško ustvarjene vizualne upodobitve. V luči hitrega razvoja računalniško ustvarjenih podob se zdi slednje še posebej pomembno. Blaž Rojs želi z izposojo iz različnih trenutkov človeške zgodovine poudariti naravno privlačnost ženske forme in sprožiti pogovor o mejah sprejemljivosti v erotični umetnosti. Zanima ga, kako lahko te upodobitve razumemo kot krepitev moči in ne kot viktimizacijo.Dela Blaža Rojsa torej estetsko in konceptualno zarisujejo svojstven prostor v polju umetnosti in se ne podrejajo ustaljenim okvirjem visoke umetnosti, saj vključujejo dele, ki so jasno razvidno izhajajoči iz globoko subjektivne percepcije umetnika in gradijo specifično estetiko, ki je obenem prefinjeno premišljena in dopolnjena s surovimi »brute art« elementi, ki se iztekajo v elegantne in subtilno pripovedne zaključene celote. Soočeni smo z nepretenciozno in svežo umetniško podobo, ki komunicira jasno a neobremenjeno, v skladu z ideologijo, da sodobna umetnost dopušča razraščanje v poljubne smeri kombinacij in eksperimentov, ki odpirajo nova polja dojemanja in emotivnosti, skozi konstruiranje individualnega, kombiniranega likovnega jezika. Besedilo pripravila Sara Nuša Golob Grabner