VENI VIDI DA VINCI – RAZSTAVA LIKOVNE ŠOLE ARTDIDAKTA

2. maja 1519 je na gradu Clos Lucé v bližini francoskega mesta Amboise umrl eden izmed največjih umov v zgodovini človeštva, Leonardo da Vinci. Vsi poznamo njegovo umetnino Mona Liza ali pa na primer Zadnjo večerjo, a Leonardo je bil mnogo več kot le slikar. Ko se po petsto letih ozremo na njegovo življenje, kar nekako težko dojamemo, kaj vse je tega človeka zanimalo, s čim vse se je ukvarjal, kaj je ustvaril in izumil. Bil je “renesančni človek” v tistem čisto pravem, žlahtnem pomenu besede.

Razstava VENI VIDI da VINCI Likovne šole ARTdidakta je poklon življenju in delu tega velikega človeka. Med 1. in 15. februarjem boste lahko v Vetrinjskem dvoru občudovali 36 del 29 tečajnic in tečajnikov, navdihnjenih z deli mojstra renesanse Leonarda da Vincija.

Potrebo po zapisu svojih misli je človek čutil v sebi že globoko v prazgodovini in dolgo, preden so nastale prve pisave, so ljudje svoja sporočila potomcem, duhovom, bogovom ali pa samo zase “zapisovali” s pomočjo risbe. Tako je svet poln jam, prekritih s stenskimi poslikavami, pa naj gre za enostavne risbe okolja, v katerih so njihovi avtorji živeli, ali pa za kopico skrivnostnih simbolov in likov, ob katerih si razbijajo možgane in jih skušajo razvozlati najbolj učene glave sveta. Tudi prve pisave so bile pravzaprav le skupek risb, šele kasneje so se razvili zapisi glasov in črk, kot jih poznamo danes. A izražanje s pomočjo slike in risbe, tisti najbolj prvinski način izražanja, je v človeku, na srečo, vendarle ostal vse do danes. Še najbolj je to vidno pri otrocih.

»Otrok slika, kot da to enostavno mora početi in kot da je to nekaj povsem običajnega, naravnega,« je zapisal akademski slikar Petar Beus.

Žal nas slej kot prej požre naglica modernega sveta in v nas počasi, a zanesljivo, ugasne (pra)želja (nagon?) po ustvarjanju samo zaradi ustvarjanja samega, brez misli na zakaj in koliko časa nam bo to vzelo, komu in po koliko bomo to prodali ter kakšna bo tista famozna “dodana vrednost” našega početja. Nekje na tej poti nas še prepričajo, da nimamo talenta, da naj se začnemo ukvarjati s čim koristnejšim in da je to tako ali tako vse “brezveze”… in počasi, a zanesljivo, v nas umre tisti otrok, ki ga opisuje Beus.

No, nekateri pa kasneje v življenju, utrujeni od vsakodnevnega pehanja za preživetjem, vseeno začnejo tega otroka v sebi pogrešati. A je za ponovno prijeti čopič v roke in narediti z njim pr(a)ve poteze treba imeti več hrabrosti, kot si mislite. Da pa to le ni tak “bav-bav”, nam pomagajo spoznati tisti, ki jim je likovno ustvarjanje v krvi in ki svoje znanje z veseljem delijo z drugimi.

Ena izmed njih je Jasmina Granduč z likovno šolo ARTdidakta, ki v Mariboru deluje od leta 2009 in je v njej prostor za vse, od “6 do 66 let”. Tisti najmlajši, ki jim šolski sistem še ni “poklumpal” ustvarjalnosti in ubil domišljije, delajo pod vodstvom “tršice Jasmine” prve korake v svetu umetnosti, spoznavajo različne likovne tehnike in se (predvsem) imajo fajn. Odrasli pa ponovno odkrivajo tisto staro, že dolgo pozabljeno ljubezen, vonj po terpentinu in oljnih barvah ter čas, ko uživati ob delu in ustvarjati nekaj samo zase še ni pomenilo, da ste rahlo čez les in da je to le “zapravljanje časa”.

Prvi začetki ARTdidakte so bili skromni, z nekaj “učenkami”, a počasi se je glas razširil celo dlje od devete vasi in danes likovne tečaje obiskuje okoli trideset ustvarjanja željnih. Seveda vsako leto to, kar naslikajo, vsaj enkrat postavijo tudi na ogled. Naj gre za tematske razstave ali za prikaz celoletnega ustvarjanja, razstave Artdidakte so vedno pripravljene tako, da bi se po njih lahko “špeglala” marsikatera institucija z mnogo bolj zvenečim imenom (in budžetom).

Pričujoča razstava VENI VIDI da VINCI bo na ogled do 15. februarja 2019, v ARTdidakti pa že nastajajo novi projekti – tudi zaključna razstava bo, kot običajno, nekaj posebnega.

»Nadvse si želimo, da bi se naši nekdanji tečajniki, ki so danes uspešni študentje likovnih akademij, vračali in prinašali nova, sveža znanja in drugačne poglede. Vsi v ARTdidakti smo veseli in ponosni na svoje udeležence, še posebej na tiste, ki so prejemniki najvišjih priznanj. Prav tako je priznanje za našo šolo tudi, ko naši udeleženci dobivajo nagrade in priznanja na mednarodnih natečajih, saj so nekateri med njimi prva slikarska znanja dobivali prav pri nas,« je ob vabilu, z željo, da si čim več obiskovalcev ogleda razstavo, povedala Jasmina Granduč.

Za slovenski kulturni praznik 8. februarja pa vas Likovna šola ARTdidakta vabi še na zdaj že tradicionalno Art čajanko, na kateri se boste ob skodelici čaja in slastnem pecivu lahko pogovorili tudi z avtoricami in avtorji razstave.

Vljudno vabljeni.