Tomaž Grušovnik: Živalska subjektiviteta v sodobnem performansu

kritik).

Toda transgresivnost je značilnost umetnosti in številna umetniška dela, ki so bila nekoč dojeta kot nesprejemljiva, danes sodijo v kanon. Na drugi strani je razumljivo, da je zloraba živali sporna, zato je kritika soočena z dilemo, kako vključevanje žival v sodobni performans misliti in primerno ovrednotiti, da na eni strani ne bi zapadli reakcionarnemu moraliziranju in na drugi popustljivosti do nesprejemljivih praks, ki so maliku estetizacije pripravljene žrtvovati dobrobiti naših
bližnjih. Odgovor na to dilemo je odvisen od etiške teorije, iz katere motrimo prakse: medtem ko abolicionizem prepoveduje vsakršno rabo živalskih subjektivitet, se velferizem zavzema za zmanjševanje trpljenja. Kljub razhajanjem lahko poskusimo postaviti minimalne standarde vključevanja živali v performanse, ki vsebujejo analogon principa habeas corpus (ki sankcionira poseganje v telo ali duševnost živali oz. zadrževanje živali v razstavnem prostoru), lahko pa morda trdimo tudi, da
je moralna naloga sodobnega performansa opozarjanje na samolastno subjektiviteto živali.

dr.Tomaž Grušovnik (SI) je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ukvarja se z etiko živali, aplikativno epistemologijo in filozofijo vzgoje in izobraževanja.