S predstavo Samost režiser Marko Čeh nadaljuje z razstavljanjem gledališke uprizoritve na posamezne dele. Samost je definirana skozi mehaniko in v prvo vrsto postavlja dvom v živega igralca. Ta dvom se kaže na dva načina: prvi je podan skozi zgodbo ter prevprašuje pomen življenja in smrti. Ob igralcu tako na odru predstavimo fizično podobo smrti in njen odnos do živega človeka. Drugi način pa postavlja živega igralca v odnos do mehanične strukture – predimenzionirane Rubikove
kocke. Prizori se v medsebojnem odnosu tako postavljajo v različne konstelacije in nam skozi premikanje podajajo zgodbo. Namesto klasičnega dramskega teksta bo v predstavi za predlogo uporabljena zadnja verzija albuma Cocktail Marka Breclja, ki bo gledalca popeljala po dobesednih podobah, ki se pojavljajo znotraj besedil.