Rosina šola delavskih pravic za mlade: dr. Svetlana Slapšak »Patriarhat kot nadzor nad reprodukcijo človeškega materiala«

29. 10. 2024 ob 18.00, Pekarna Magdalenske mreže

Rosina šola delavskih pravic za mlade: dr. Svetlana Slapšak »Patriarhat kot nadzor nad reprodukcijo človeškega materiala«

V torek, 29. 10. 2024, te ob 18.00 vabimo v Pekarno Magdalenske mreže na zadnje od štirih dogodkov v okviru letošnje Rosine šole delavskih pravic za mlade. Dr. Svetlana Slapšak bo govorila o patriarhatu kot nadzorom nad reprodukcijo človeškega materiala.

PREDAVANJE JE ZARADI BOLEZNI PRESTAVLJENO. NADOMESTNI TEMIN SPOROČIMO KMALU!

Na predavanju bo gostja predstavila patriarhat kot delujoč mehanizem, ki se skozi tisočletja uspešno integrira v prevladujoče ideološke naracije. Nadzor ženske, predvsem njene seksualnosti namreč pomeni nadzor reprodukcije človeškega materiala, objektov in subjektov moči.

Na predavanju bo gostja predstavila patriarhat kot delujoč mehanizem, ki se skozi tisočletja uspešno integrira v prevladujoče ideološke naracije. Nadzor ženske, predvsem njene seksualnosti namreč pomeni nadzor reprodukcije človeškega materiala, objektov in subjektov moči.

»Patriarhat je delujoči mehanizem večine nam znanih družb in kultur, tudi naše sedanje. Ni star, verjetno nima več kot 8000 do 10.000 let, uspešno se je integriral v vse nam znane ideološke naracije: patriarhat razumem kot sistem improvizacij, ki se vedno prilagaja prevladujoči mreži moči in se vanjo vpisuje predvsem prek jezika oziroma semiotičnih sistemov kulture. Vsakič je torej drugače opisan, utemeljen, predpisan, upravičen in oblikovan zdaj ima oblike, prek katerih bi uspešno lahko razbrali nove načine represije.«

dr. Svetlana Slapšak

je pisateljica, prevajalka, urednica, profesorica in aktivistka, ki je zgodnja leta svojega življenja preživela v Srbiji in je od leta 1989 v izgnanstvu v Sloveniji zaradi svojega dela na področjih antinacionalizma in mira. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 100 knjig, 3000 člankov in esejev ter 500 znanstvenih študij. Od 2014 objavlja (razen akademskih publikacij), romane, drame, potopise, libretto. Že 23 let objavlja sobotno kolumno v mariborskem Večeru. Od leta 1994 glavna urednica časopisa za feministično kulturo ProFemina, Beograd. Prevedla je ogromno del iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino. Bila je sourednica satiričnega časopisa Frontisterion, ki je bil prepovedan že s prvo številko, ona pa je bila za več let ob potni list. V preteklosti je kolumne pisala za časopise Književna reč (Beograd, 1983-1987), Vreme (Beograd), Teleks (Ljubljana, 1988-90), Nezavisni (Novi Sad, 1995-1998).