Revolucija v Kurdistanu in demokratični konfederalizem

Četrtek, 16. marec ob 18. uri // IntimniOder.GT22

Vstopnine ni. V luči nedavnega potresa, ki je prizadel Sirijo in Turčijo, bomo na dogodku zbirali tudi sredstva za kurdski rdeči polmesec – Heyva Sor. Donirate lahko tudi sami na: https://www.heyvasor.com/en/

Vabljene, vabljeni na predavanje o kurdskem osvobodilnem gibanju, njegovem razumevanju politike in tem, kako je relevantno za naš prostor.

Z nami bo tovariš iz Akademije za demokratično modernost https://democraticmodernity.com/, ki bo predstavil ideologijo kurdskega osvobodilnega gibanja s posebnim poudarkom na demokratičnem konfederalizmu, po predavanju pa bo čas tudi za diskusijo in vprašanja.

Predavanje bo trajalo uro in pol, sledi diskusija. Tovariš bo govoril v angleščini, za tolmačenje v slovenščino bo poskrbljeno.

Izhodišča:
Kurdski narod je trenutno razdeljen med štiri bližnjevzhodne države, letos pa obeležujemo tudi 100 let Lozanske mirovne pogodbe, ki je leta 1923 zacementirala popolnoma arbitrarne meje, ki so razkosale skupnosti in narode. Odpor proti kolonialnim posegom je v tem času potekal v različnih oblikah in pod različnimi zastavami, kurdsko osvobodilno gibanje pa je svojo borbo začelo pred skoraj petdesetimi leti. Od takrat je gibanje prešlo iz marksistično-leninistične narodne osvoboditve v novo paradigmo s temelji demokratičnega konfederalizma, ženske revolucije in ekologije. V tem oziru za lastno osvoboditev ne stavijo več na državo, ampak na sistem komun in uničenje patriarhalne mentalitete, katero vidijo kot 5000 let staro podlago vsake oblasti.
V današnjem času, ko globalna negotovost prihaja tudi v domače kraje, je kurdsko osvobodilno gibanje v svojih krajih, v borbi proti lastnemu zatiranju prišli do uvidov, ki imajo globalen pomen in od katerih se lahko učimo tudi mi. Ob krizah kapitalizma in nacionalne države, v katerih trenutno živimo, nam kurdsko osvobodilno gibanje ponuja ideološke in metodološke predloge, na podlagi katerih lahko analiziramo lastno situacijo ter premislimo strategije upora v naših prostorih. Še posebej bo govora o njihovem razumevanju zgodovine, politike ter demokratičnega konfederalizma, delegatskega sistema direktne demokracije.

Turčija:
V Turčiji je zadnji potres razgalil vso bedo Erdoganovega fašističnega režima, ki je 15 let razbijal kurdske in levičarske politične stranke, nastavljal nekompetentne kadre, kriminaliziral vsakršno kritiko oblasti, predvsem pa razpredel korumpiran sistem, v katerem štejejo le vdanost, veze in denar. Kurdom v teh razmerah poleg zanikanja osnovnih političnih pravic grozi tudi, da bodo ostali brez humanitarne pomoči in sredstev za popotresno obnovo.

Sirija:
V etnično izjemno pisanem okolju severo-vzhodne Sirije gradijo politično organiziranje, temelječe na sodelovanju vseh etničnih in verskih skupnosti, ki imajo lastne varnostne sile, kulturno in jezikovno prilagojene šolske kurikule ter samoorganizirane politične strukture, s katerimi se je prebivalstvo ubranilo tako Islamske države kot vrnitve Asadovega režima.

Irak:
Prav tako se podobna revolucija odvija med etnično manjšino Jezidov na planoti Sindžar na zahodu Iraka. Obe južni sosedi Turčije sta že leta pod zračnimi napadi turške vojske, ki prav tako poskuša okupirati svobodne gore Kurdistana na severu Iraka, kjer v boju proti partizanskim enotam Stranke delavcev Kurdistana med drugim uporablja tudi kemično orožje.

Iran:
Zadnje leto Iran pretresajo ženski protesti, ki so najštevilčnejši prav v kurdskih predelih na zahodu države. Glavni slogan protestov, Jin, Jiyan, Azadi! (ženske, življenje, svoboda) je ena od glavnih parol kurdskega osvobodilnega gibanja, kar priča o moči, ki jo ima ideja osvoboditve na celotno iransko družbo.

Povezava do originalnega članka