Maribere: Materinska knjižica

Nova sezona Maribere nam prinaša raznovrstno literaturo, s katero se bomo sprehodili čez najrazličnejše tematike.

Prva knjiga sezone nam bo ponudila zgodbo iz perspektive nerojenega otroka Tobije. Vodil nas bo v najbolj intimne žalostne občutke matere, ki doživi spontani splav.

Nato nas bo britansko-indijski pisatelj Rushdie popeljal na vzhod, zahod in vzhod na zahodu. Skozi kratke zgodbe bomo spoznavali njegov pogled na prepletanje “vzhoda” in “zahoda” – multikulturnosti, medrasnosti in večjezičnosti. Mimi Podkrižnik nas bo v svojem romanu vodila skozi trideseta. Protagonistka je tridesetletna Mila, ki se bojuje s klišeji in predsodki svoje dobe. V delu Stregel sem angleškemu kralju se bomo vrnili v obdobje pred 2. svetovno vojno in spoznali revnega češkega fanta,
ki si želi, da bi ga spoštovali in občudovali kot se za milijonarja spodobi. Preko različnih potegavščin in manjših tatvin čez čas postane bogat in ima v lasti svoj hotel. Končno je milijonar, vendar zgodba ponovno zavije v novo smer. V zbirki kratkih zgodb Fugato srečamo ljudi, ki bežijo. Skozi zgodbe spoznamo, da ljudje bežijo na najrazličnejše načine (tudi v domišljijo) in zaradi najrazličnejših razlogov. Vsem zgodbam pa je skupno to, da beži čas. Dogajanje nam avtorica prikaže iz
različnih zornih kotov, kar daje zgodbam dodatno širino. Hemingway nas vrne v čas 1. svetovne vojne, kjer spremljamo vojaškega stotnika Henryja Frederica, ki se bojuje na italjanski strani na Soške fronte. Zaradi poškodbe mora v bolnišnico, kjer spozna bolničarko Catherine Barkley. Prepričan, da se ne more zaljubiti se Henry spusti v razmerje s Catherine, vendar se kmalu začne spletati trdnejša vez. Henry se odloči dezertirati iz vojne in živeti skupaj s Catherine, kar pa ni enostavno. Dijana
Matković v svojem romanu avtobiografsko obravnava drugost. Sama ni niti Slovenka, saj sta starša priseljenca, pa tudi ne tujka, saj je odraščala v Sloveniji. Vseeno pa jo položaj tujstva vedno znova potiska v nek okvir, ki ga avtorica/protagonistka noče zavzeti. V delu odlično nastavlja ogledalo vsem, ki nismo tujci, da še enkrat razmislimo o svojem odnosu do drugih. Z Bizarnimi zgodbami se bomo odmaknili od običajnega formata zgodb, saj so vse, kot že naslov pove, bizarne. Avtorica z
zgodbami, kot je zanjo značilno, eksperimentira. Najdemo pa njene priljubljene teme – feminizem, futurizem in odnos do živali, fantastično, nenavadno, nadnaravno, religija… Pia Prezelj nam v svojem romanu približa podeželjsko življenje človeka v sodobnem svetu. Spoznamo glavno junakinjo Ido, ki je pravkar izgubila svojega moža “z njim pa tudi svoje življenje”. Ida je gospa srednjih let, ki se želi preigrati s svojo preteklostjo, hkrati pa domisliti svojo negotovo prihodnost. Zgodba se
razvija počasi kot da lupimo plasti čebule. Sezono bomo (zdaj že tradicionalno) zaključili z risoromanom. V risoromanu Človek gora spoznamo fanta in njegovega dedka, ki sta doslej večkrat šla skupaj na pot. Sedaj pa želi dedek iti sam, saj je star kot gore, ki jih nosi na svojem hrbtu. Dečka prosi, da če mu želi pomagati naj gre na najvišjo goro in prosi veter, da ga potisne in mu tako pomaga na njegovi zadnji poti. Skozi risoroman spoznavamo temi minljivosti in odraščanja. Risoroman je tudi
likovno odlično narejen. Zaradi tega se beseda in slika odlično dopolnjujeta in dobim odlično celoto.

Raznovrstne zgodbe in junaki, s katerimi bomo preživeli to sezono, bodo dajali odlične iztočnice za pogovore.

Vabljeni, da se udeležite srečanj Maribere, ki bodo vsako drugo sredo v mesecu ob 18. uri v prostoru Freske (1. nadstropje) v Vetrinjskem dvoru.

Seznam srečanj in knjig te sezone:

11. 10. 2023 S. Rushdie: Vzhod, zahod
8. 11. 2023 M. Podkrižnik: Čisti kliše ali ura je trideset let
13. 12. 2023 B. Hrabal: Stregel sem angleškemu kralju
10. 1. 2024 V. Simoniti: Fugato: oblike bega
14. 2. 2024 E. Hemingway: Zbogom orožje
13. 3. 2024 D. Matković: Zakaj ne pišem
10. 4. 2024 O. Tokarczuk: Bizarne zgodbe
8. 5. 2024 P. Prezelj: Težka voda
12. 6. 2024 S. Gauthier, A. Fléchais: Človek gora