Predstava gledalce popelje skozi čas, na sprehod po starih samostanskih hodnikih. Zgodbo burne in zanimive zgodovine minoritskega samostana, v katerem zadnje desetletje domuje Lutkovno gledališče Maribor, pripovedujeta pravljična lika: lutkovni zajec kot simbol in znak lutkovnega gledališča ter samostanska miš kot nedvomna večna prebivalka samostana. Bogata zgodovina v poetični predelavi deluje tako kot učna pot ali kot prav posebno gledališko doživetje.