KARMEN ČORAK IN ANDREJ BRUMEN ČOP / KRHKOST BIVANJA

Karmen Čorak in Andrej Brumen Čop / Krhkost bivanja
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
31. januar – 21. marec 2020
otvoritev: petek, 31. januar 2020, 19.00
kustosinja: Andreja Borin

Andrej Brumen Čop je prepoznavno ime slovenske sodobne likovne umetnosti. Karmen Čorak se je kot fotografinja uveljavila predvsem v tujini, večinoma v Italiji, kjer živi in dela. Njuno dolgoletno poznanstvo, sorodna bivanjska občutljivost in podobno naglašene teme njunega ustvarjanja so oba umetnika naravno pripeljale tudi do skupnega razstavljanja – prvič leta 2018 v odličnem razstavišču Akademije lepih umetnosti v Rimu in drugič leta 2019 v Museo d’Arte Moderna Ugo Cara v Muggii.
Umetniški opus Andreja Brumna Čopa obsega več različnih tem. Ob delih, pri katerih so v ospredju osebne teme, se med 1998 in 2000 začnejo pojavljati še drugačne podobe. Slike naseljujejo prodniki, vodne gladine, žičnate ograje in žuželke – predvsem komarji, mravlje in muhe. V tem času nastane tudi serija Templji kot odmev na umetnikovo potovanje na Japonsko. Čeprav je zunanji okvir navidezno znan, pelje slika gledalca drugam. Pelje ga v duhovno razprostrto podobo, ki stoji za fizičnim. Kakor da bi umetnik segel v podobo, se potopil v njeno esenco in vtisnil v sliko to, kar je prinesel na površje. Spomin na podobo. Sled podobe. To zasleduje tudi v delih na papirju, v akvarelih in risbah, ki so enako pomemben del njegovega ustvarjanja. Pogosto dela tako, da papir nalepi na steno in pusti, da se spoji z zidom. »Slike so se mi ugreznile v zid«, je napisal v besedilu Kozmos iz leta 2016. Podobe torej postanejo del nosilca, del podlage, eno z njo. Monokromno uglašeni toni, brezčasno nedoločljivo ozadje in lisaste zaplate madežev dajejo občutek nedoločljivosti ozemlja med tukaj in onkraj. Podobe so pogreznjene v molk in tiho pričakovanje. Nekaj ali nekdo je prestopilo prag. Morda je še zadnjič zažarelo v našem pogledu ali v spominu. Morda je poslednjič zažarelo v svoji pravi biti. Ta nekaj ali nekdo je morda majhna žuželka ali krizantema, vendar je dragocena in pomembna. Malenkosti so pomembne, obrobne teme našega dneva so pomembne, detajli so pomembni. Tudi zato, ker se prav preko najneznatnejšega dotikamo neizrekljivega, kot se ga lahko dotakne edinole še poezija. Svetloba na slikah in risbah Andreja Brumna Čopa je v vlogi tega neizrekljivega. Muhe, mravlje, komarji in vešče so popotniki med svetovi, odeti v meniško ogrinjalo svetlobe. Ne mislite, da to ne more veljati za rože ali za kamne.
Andrej Brumen Čop je leta 1996 edinkrat obiskal Japonsko. Hkrati je bila tam tudi Karmen Čorak, vendar se takrat še nista poznala. Karmen je z Japonsko ostala povezana vse do danes. Obiskovala je fotografski seminar pri japonski fotografinji Rinko Kawauchi (2011) in na Japonskem tudi razstavljala. Nekatere njene fotografije so natisnjene na japonski ročno izdelan papir, imenovan vaši. Ta izjemen papir (vaši torinoko, ki ga je na otoku Šikoku izdeloval mojster Masao Seki) tako postane integralen del fotografije in doprinese k njeni prezenci in značaju. Karmen Čorak je vrhunska restavratorka-konservatorka za papir, zato ima do tega materiala zelo poseben odnos. Verjetno si je težko predstavljati, kakšna izredna raznovrstnost obstaja za nekaj, kar navadni smrtniki strnemo pod besedo »papir«. Fotografije Karmen Čorak imajo številne skupne točke s slikami in akvareli Andreja Brumna Čopa. Ena od njih je odnos do svetlobe, ki je na njenih fotografijah vedno pritajena; jutranja ali večerna, v senci ali po dežju. Fotografije so barvne, vendar so barve monokromne in utišane. Žarijo v zamolklih tonih, ki segajo od globokih zemeljsko rdečih, do prosojno svetlih in temno zelenih, ponekod tudi črnih. V njih je neka posebna delikatnost. Glave rdečega zelja, drevesno deblo s koreninami, prosojna valujoča tkanina ali oblačilo brezčasne starosti so spokojni pričevalci nekega poznanega, a obrobnega sveta. Navadni in samotni, a enkratni in dragoceni. Varni v svoji čuječi spokojnosti žarijo kakor avreole svetnikov. Pričujejo o tem, da je v središču vsega nespoznavna skrivnost in da je vse okrog nas več, kot se zdi. Nespoznavno je nemogoče spoznati neposredno. Podobe Karmen Čorak za hip odstrejo kopreno navadnosti in nepomembnosti (ki smo jim ju nadeli) in pokažejo dragoceno in krhko lepoto vsega bivajočega. Ta sicer izginja pred našimi očmi, a zato ne izgubi ničesar. Izgubljamo mi, kadar jo spregledamo. Naj povzamem besede japonske pesnice iz 9. stoletja, ki zaokrožajo to razmišljanje:
Barva teh rož
je že prešla,
medtem ko brez smisla
mineva moje življenje
v gledanju dolgega deževja.
(Ono no Komači, ok. 833–857, prevod Andreja Borin)
Karmen Čorak se je rodila leta 1959 v Murski Soboti, odraščala je v Mariboru. Študirala je grafično oblikovanje na Grafični fakulteti v Zagrebu, nato pa se je usmerila v konserviranje del na papirju in se na tem področju izobraževala v Rimu, Avstriji in na Japonskem. Dela kot restavratorka-konservatorka v muzeju Gallerie dell’Accademia v Benetkah. S fotografijo se je ukvarjala že v mladosti in razstavlja vse od leta 2007 (Slovenija, Italija, Francija, Španija, Japonska, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Rusija in ZDA). Seminarje fotografije je obiskovala pri japonski fotografinji Rinko Kawauchi (2011) in avstrijskem fotografu Hansu-Christianu Schinku (2017). Mednarodne nagrade za fotografijo je prejela v Parizu, Malagi in Berlinu. Njene fotografije se nahajajo v zasebnih in javnih zbirkah v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in na Japonskem. Živi in ustvarja v Rimu in Benetkah.

Andrej Brumen Čop se je rodil leta 1967 v Mariboru. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je pri Metki Krašovec (1993) in zaključil tudi slikarsko specialko (1995). Študijsko je bival v Gradcu (1994), potoval po Japonski (1996), bil je prejemnik štipendije češke vlade in se je kot gostujoči študent izpopolnjeval na likovni akademiji v Pragi (1997). Za bivanje v New Yorku je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo (2000), bival pa je tudi v slovenskem ateljeju Ministrstva za kulturo v Berlinu (2009). Bil je glavni urednik revije Likovne besede (2001–2002). Od leta 2009 predava risbo in slikarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer tudi vodi Galerijo Pedagoške fakultete oz. Galerijo PeF. Ob slikarstvu se ukvarja še z ilustracijo. Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini, njegova dela hrani več slovenskih in tujih umetniških zbirk. Živi in ustvarja v Ljubljani.