HORA – CANTATA

Hora – Cantata
Koreograf: Edward Clug, Mauro Bigonzetti
Premiera: 8. marec 2019, Velika dvorana
V svoji koreografski stvaritvi Hora (Kólo) za Dortmundski balet se je Edward Clug prvič intenzivno naslonil na glasbeno dediščino rodne Romunije, še posebej na sofisticirane ritmično-melodične adaptacije legendarnega godalnega kvarteta Balanescu. Clug je med lastnim koreografskim raziskovanjem odkril nove povezave med številnimi prelomnimi življenjskimi odločitvami in močjo ritualov, ki nam jih na bolj ali manj prefinjen način vsiljuje družba. Plesna stvaritev Cantata italijanskega koreografa Maura Bigonzettija se je že od svoje praizvedbe leta 2001, ko je predstavo prvič izvedel lizbonski baletni ansambel Gulbenkian, v scenosled sodobnega plesa zapisala kot kultna koreografska postavitev, ki s svojim nezadržnim erosom evocira vso izrazno paleto plesnega Mediterana. Z novo mariborsko postavitvijo Clugove Hore in Bigonzettijeve Cantate se bo baletni večer zaokrožil v grenko-sladkih melodijah, ki slavijo lepoto življenja v vsej njeni čutnosti in minljivosti.
https://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/hora—cantata/
08.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET PREMIERA in izven
09.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET SOBOTA in izven
11.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za DIJAŠKI OPERA BALET in izven
12.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA BALET TOREK in izven
13.03.2019 ob 18:00 Velika dvorana za izven
14.03.2019 ob 19:30 Velika dvorana za OPERA IN BALET ter izven
16.03.2019 ob 18:00 Velika dvorana za EVROPSKI in izven
17.03.2019 ob 17:00 Velika dvorana za OPERA BALET POPOLDANSKI in izven

V svoji koreografski stvaritvi Hora (Kólo) za Dortmundski balet se je Edward Clug prvič intenzivno naslonil na glasbeno dediščino rodne Romunije, še posebej na sofisticirane ritmično-melodične adaptacije legendarnega godalnega kvarteta Balanescu. Clug je med lastnim koreografskim raziskovanjem odkril nove povezave med številnimi prelomnimi življenjskimi odločitvami in močjo ritualov, ki nam jih na bolj ali manj prefinjen način vsiljuje družba.
Plesna stvaritev Cantata italijanskega koreografa Maura Bigonzettija se je že od svoje praizvedbe leta 2001, ko je predstavo prvič izvedel lizbonski baletni ansambel Gulbenkian, v scenosled sodobnega plesa zapisala kot kultna koreografska postavitev, ki s svojim nezadržnim erosom evocira vso izrazno paleto plesnega Mediterana.
Predstava traja 1 uro in 30 minut ter ima 1 odmor.
Premiera: 8. marec 2019, Velika dvorana
Produkcija: SNG Maribor
HORA
Ustvarjalci predstave
Koreograf Edward Clug
Glasba Balanescu Quartet
Asistent koreografa Matjaž Marin
Scenografija Marko Japelj
Kostumografija Leo Kulaš
Praizvedba 25. februar 2017, Opernhaus Dortmund
Premiera 8. marec 2019, Velika dvorana
Zasedba
Catarina de Meneses, Asami Nakashima, Branka Popovici, Ines Petek, Ema Perić, Hristina Stojčeva, Tetiana Svetlična, Mirjana Šrot, Satomi Netsu, Olesja Hartmann Marin, Jelena Lečić, Vanja Vitman, Yuya Omaki, Ionut Dinita, Mircea Golescu, Tiberiu Marta, Aleks Šišernik, Alexandru Pilca, Sytze Jan Luske, Gaj Žmavc, Filip Jurič
O koreografiji
Kako opisati in zajeti globino ter obenem vso banalnost življenja? Ali morda njegovo lepoto, mimobežnost trenutka, ki se brezglavo in brezprizivno predaja drugemu v nenehnem kroženju energije? Ali kot bi danes morda pripomnil Nietzsche: »Kako se je mogoče svobodno predati magistralnemu plesu življenja z okovi, ki si jih pogosto sami nadenemo okrog gležnjev?« Na to in še marsikatero drugo vprašanje skuša s svojim ekspresivno dražljivim plesnim idiomom odgovoriti HoraEdwarda Cluga, ki jo je kritika označila kot »tenkočutno žalostno in obenem lepo, iz življenja iztrgano, surovo energijo, prepojeno z znojem, in vrnjeno v novo življenje«. V svoji koreografski stvaritvi Hora(kar bi lahko prevedli kot Kólo) za Dortmundski balet se je Edward Clug prvič intenzivno naslonil na glasbeno dediščino rodne Romunije, še posebej na sofisticirane ritmično-melodične adaptacije legendarnega godalnega kvarteta Balanescu. Clug je med lastnim koreografskim raziskovanjem odkril nove povezave med številnimi prelomnimi življenjskimi odločitvami in močjo ritualov, ki nam jih na bolj ali manj prikrit način vsiljuje družba.