ESTERA ALI PRAZNIK USOD

Predstavo posvečamo spominu na slovenske žrtve holokavsta; 26. aprila 2019 bomo obeležili 75. obletnico začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja v uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau.

Predstava je namenjena starejšim od 9 let.

Esterina knjiga (מגילת אסתר) sodi v tretji del judovske Tanake in je ena od knjig Stare zaveze krščanske Biblije. Pripoveduje o zaroti proti Judom v času perzijskega kralja Ahasverja, najverjetneje v 5. stoletju pred našim štetjem.
Estera je bila judovska sirota, ki jo je posvojil stric Mordohej, kraljevi pisar, zaradi neverjetne lepote (videza in značaja) pa si jo je izbral za ženo kralj in se ni menil za njeno poreklo. Ker se Mordohej, ki se kot Jud klanja samo bogu, nekoč ni želel pokloniti hudobnemu podkralju Hamanu, je ta ukazal pomoriti vse Jude v kraljestvu in zapleniti njihovo imetje. Dan pokola je določil z žrebom (s purom). Estera je na stričevo prigovarjanje tvegala svoje življenje, stopila pred kralja, zahtevala soočenje s Hamanom, kralju razkrila resnico in tako rešila sebe in svoje ljudstvo pred genocidom. Kralj je namesto Mordoheja dal obesiti Hamana.
Nekje drugje nekoč mnogo kasneje neka druga Estera živi svoje srečno otroško življenje. Vsako leto z družino in s prijatelji praznuje tudi radostni purim, praznik veselja in svetlobe, poimenovan po nesrečnem žrebu. Ob branju zgodbe o kraljici Esteri tradicionalno ropota ob imenu hudobca in se spomni na tisti zgodovinski trenutek zla, ki se ne sme več ponoviti.

Piše se leto 1944 v nekoč cvetoči Dolnji Lendavi na robu Lendavskih goric …
Režiser Miha Golob
Avtorica koncepta in dramaturginja Mojca Redjko
Avtorica likovne podobe Sabina Šinko
Izdelovalec opreme Milan Gal
Tehnični vodja Sabina Šinko / Milan Gal

Zasedba Petra Kavaš in Vitomir Vratarič

Premiera Sinagoga Lendava, 17. november 2018

V predstavi so uporabljene avtentične fotografije neznanih avtorjev s stalne razstave v Sinagogi Lendava, iz knjige Mirjane Gašpar in Beate Lazar Židje v Lendavi / A lendvai zsidózág in iz osebnih arhivov.

Razvoj projekta je podprla vokalna inštitucija Carmina Slovenica.
Judovsko pesem Hayu Leilot (Orland-Zeira) na ponetku poje Rok Tkavc.