Kaj imajo skupnega opeka, vrvi, pesek in ogledalo? Na prvi pogled ne kaj dosti. V predstavi deTerminirani pa so to glavni elementi, s katerimi Stvarnik (Rene Puhar) determinira svoje štiri kreacije. Postavi jih v podrejen položaj in suvereno nadzira vsak njihov gib. Vsaka njegova poteza je do potankosti dodelana in popolnoma usklajena z gibi njegovih kreacij. V teh kreacijah bi vsak zlahka našel odsev svojega, tako ali drugače nadzorovanega življenja.
Življenje v nepopolni celoti znotaj treh vogalov in pol predstavlja Nuša Solar. Z nobenim gibom ne preseže nevidnih zidov. Kljub navidezno majhnemu prostoru nam njeno gibanje daje upanje, da se morda lahko osvobodimo nadzora skozi tisto manjkajočo polovico vogala. Ampak ne. Stvarnik gleda, nadzoruje, kreira. Je kot veliki brat. Njegovemu pogledu nič ne uide. Iz tega je moč razbrati, da se bomo ljudje raje uklonili Stvarniku, kot pa pokukali na drugo stran opečnate stene.
Sistem je tisti, ki nas veže in ne pusti naprej, kljub naši neizmerni želji po svobodi. Znajdemo se obdani z vezmi naših lastnih strahov in bojazni, da se nikoli ne bomo osvobodili iz okov Stvarnika. In vendar nas Ana Germ popolnoma očara z igro vrvi in daje občutek, da bi se jih zlahka znebila, če bi bila močnejša in ne sama.
Amy Anne Kennedy v svoji kreaciji ni sama, pa vendar ne more ubežati sistemu. Kar je moje, ni tvoje. In kar je vaše, ne more biti naše. In če ste njihovi, ne morete biti naši. Tako bi opisala zgodbo, ki nam jo je skozi igro s peskom zelo nazorno prikazala izvrstna Amy Anne Kennedy. Lahko se zgodi, da je moje tudi tvoje in naše -vaše. Ne morete pa biti naši, a hkrati njihovi. Ker tak je pač sistem, draga komisija.
Edino moško kreacijo uprizarja Jure Masten. Njegova samovšečnost in zagledanost vase jasno prikazuje, kakšen odnos imamo ljudje drug do drugega. Na zunaj delujemo zainteresirani za življenje drugih, v resnici pa nas to ne zanima kaj dosti. In tak je sistem, draga komisija.
Igra plesalcev nas vodi iz ene situacije v drugo. Vse situacije pa ustvarja in nadzoruje Stvarnik. V določeni točki igre se pojavi majhna razpoka v času, ki omogoči kreacijam, da ustvarjajo po svoje. Stvarnik tako daje majhen vpogled v to, kar bi lahko bili, pa nismo. Ker tak je pač sistem, draga komisija.
In če je Stvarnik sistem, ki nadzoruje vsak gib in če je (smo) komisija ljudstvo, ki bolj ali manj zainteresirano in nemo spremlja gibanje kreacij, potem je težko pričakovati, da se bo karkoli resnično spremenilo. Štiri kreacije niso dovolj, da bi se lahko uprle Stvarniku. In svobode ne bomo dobili, če se zanjo ne bomo borili. Krvaveli. Jokali. Živeli.
Predstava je primerna tako za poznavalce plesa in glasbe ter umetnosti nasploh, kakor tudi za tiste, ki nam je to popolna neznanka. Starostne omejitve ni. To je predstava, ki v vsakem prizoru kaže, kako trenutno živimo. Determinirano svobodno.
