»Živim sanje, iz katerih se nikdar nočem zbuditi!« – Cristiano Ronaldo
***
Težko razumem takšen življenjski slog. To je daleč stran od mojega sveta. Prestižni avtomobili, nočitev v hotelu s šestimi zvezdicami, milijonske pogodbe, več tisoč evrov vredna garderoba in več deset tisoč evrov vreden nakit. Zmenkarije s top modeli, zabave z zvezdniki iz celega sveta, kave z legendami. Le kako naj se poistovetim z nekom, ki živi sanje mnogih?
Ronaldo je ikona, ki je še tako skeptične prepričal o svoji vrhunskosti. Odrekel se je svojemu življenju in ga popolnoma podredil svojim sanjam. Na dolgi, naporni poti, si ni dovolil spodrsljajev. Nič ni prepustil naključju, temveč treningu. Legenda Anekdota pravi, da naj bi vsakič po rednem treningu, še uro ali dve vadil proste strele. Carlo Ancelotti, nekdanji trener madridskega Reala je za Daily Mail povedal: »Resnično, je največji profesionalec, s katerim sem kdajkoli delal. Ogledal sem si njegov dokumentarni film. Bil je dober, toda ni prikazal vsega njegovega profesionalizma.«
Vaja, predanost, visoka motiviranost, ljubezen do igre in popolnoma prilagojen življenjski slog s časoma prinašata rezultate. Tako je že kot 12-letni otrok odšel v Lizbono k Sportingu, z osemnajstimi pa na drugo stran drugi konec Evrope, k Manchester Unitedu, kjer je sodeloval s svojim »nogometnim očetom« (sir) Alexom Fergusonom. Pridno je treniral, se odrekal užitkom in vse prilagodil nogometu. Na koncu se je obrestovalo. Postal je eden najboljših nogometašev na svetu in se že zdaj zapisal med nogometne legende.
Toda sčasoma je ugotovil, da je lahko več kot samo nogometaš. Lahko je modna ikona, prodajati pa zmore tudi simulatorje trebušnih mišic, Herbio izdelke, lastno linijo spodnjega perila ipd. Ustvarjati je začel milijone izven igrišča, obenem pa ni izgubljal forme na igrišču. V nenehnem boju z argentinskim čudežnim dečkom Lionelom Messijem je podiral in še podira klubske rekorde.
Švedski superzvezdnik Zlatan Ibrahimović je pred leti takole odgovoril na vprašanje, kdo je boljši, Messi ali Ronaldo: »Messi je naraven, Ronaldo pa je trendovski izdelek.« Kar še kako drži, saj je Ronaldo iz enega najboljših napadalcev prerasel v marketinško znamko. Ob milijonih, ki se letno stekajo na njegov račun, pa je nekako – po mojem mnenju – pozabil na ljudi.
Kot medijsko izpostavljen zvezdnik ima moč, da opozori na stiske ljudi in zanje nekaj tudi naredi. Donira kakšen milijon za izgradnjo šol, bolnišnic ali institucij, ki na terenu skrbijo za pomoči potrebne. Ronaldo izhaja iz revne družine, kjer ob žal že preminulemu ‘zapitem’ očetu in zmedeni materi (ki brez sramu razglaša, da je bil nenačrtovan otrok, pa čeprav ji je ta le-ta dal vse, kar potrebuje), nikoli ni občutil družinske topline. Kar bi moral biti vzrok, da bi takšnim otrokom tudi sam pomagal.
Dober primer takšnega altruističnega nogometnega zvezdništva je nekdanji Chelseajev napadalec Didier Drogba. Prihaja iz velemesta Abidjan, od boga pozabljene Slonokoščene Obale. Dosegel je vse, kar veliki nogometaši lahko dosežejo, a ni pozabil od kod prihaja. V rojstnem kraju je postavil številne šole, bolnišnice ter doniral milijone pomoči potrebnim.
Ronaldo pač ni tak. Čeprav je zgradil imperij okoli svoje blagovne znamke, je nekako pozabil na to ‘od kod prihaja’. Zaspal je v svoji subrealnosti in se predal užitkom, ki mu jih prinaša življenje, imenovano CR7. Toda nekega dne se bo »moral« zbuditi [nekega dne bo potrkala resnica/ se bo moral pogledali v ogledalo]. Leta profesionalne kariere se mu bodo iztekla, naslovnice bodo polne novih nogometnih asov in postal bo samo častni gost večine fuzbalerskih dogodkov. Takrat se bo moral soočiti s tistim fantom, ki ga je skril pod Armanijevo obleko, in mogoče bo takrat uvidel, da je deliti z drugim veliko večji užitek kot si je kadarkoli predstavljal da bo. No, vsaj upajmo. Upanje pač vedno umira zadnje.
