admin

Arven Šakti Kralj Szomi 

Doppelgänger // Spirit Double / Dušna dvojica //

Morebiti umetniška postavitev* Arven Šakti Kralj Szomi kaže prav to, kar si ”odrasla” družba težko prizna. Vsiljevanje svojega pogleda vsemu, kar je drugačno, drugo, in se zaradi bližine dozdeva skoraj povsem isto; želja po obsojanju je izjemno trdoglava reč.

Na pročelju poslopja razstavljeni fotografiji skupaj tvorita celoto postavitve. V odnosu arhitektonike hiše in poze figur, v umeščenosti podob levo in desno od vhodnih vrat pomislimo na figuralno plastiko, retoriko stebriščnih vhodov. Na velikoformatnih črno-belih fotografijah vidimo deklico, dve podobi deklice, ki rahlo lebdi na črnini ozadja. Njene oči so zaprte, glava obrnjena vstran, telo odprto, razprto, z odročenimi rokami in stegnjenimi nogami, ki se zaključujejo v poudarjeno krivuljo stopal. Slednja ni ujeta v specifiko giba, je večznačna, tako kot ostali deli figure; ambivalentnost poze in posameznih detajlov telesa prispeva k sugestivnosti podobe. Deklica je oblečena v spalno oblačilo, v spodaj nekoliko zgubani draperiji tkanine na področju medenice rahlo izstopa trikotniška nagubanina, minimalno, a dovolj, da spodbudi eno izmed branj podob. Dekličino telo, zaznamovano s starodavnim simbolom ženskosti, je emblem dihotomije med potencialnostjo otroškega telesa in enoznačnim zakonom družbe, je kraj projekcije, ki izziva aktualne relacije med družbenim in spolom. A deklica je privzdignjena, je nad horizontom vsakdana, je v potencialu otroškega sveta. 

Vstran obrnjena glava in privzdignjenost telesa draži pogled mimoidočega, vznemirja v svoji nedostopnosti, ki je predvsem notranje narave – svoboda lebdeče deklice ni zunanja, ampak notranja, ki pa se vendarle sooča z družbenim pogledom, z vlogo posameznice. Še toliko bolj, saj je na ulico obrnjena galerija kraj frontalnega, neposrednega dialoga.

Gesta obračanja glave vstran v današnji vase zaverovani družbeni realnosti posameznikov je na ulici še toliko bolj intrigantna, saj vendarle prihaja od otroka, ki mimoidočega v svoji tihi (ne)navzočnosti odprtega, lebdečega telesa postavlja v odgovorno pozicijo. Oči so zaprte, motrenje publike nima dostopa do subtilnejših plasti duševnosti. Aktivno so razprte le dlani. A kakšna je vloga rok v eksplicitno vizualni družbi, ko so prsti namenjeni le še tapkanju po ekranih dlančnikov? Razgaljena dlan deklice morebiti izrisuje pripoved o življenjski poti; razprta dlan je simbol dajanja in sprejemanja, je znak ranljivosti, je osnova sožitja. Na ulici tisti, ki ne hitijo po opravkih, običajno z zavzetjem poze telesa in z glasom vzpostavljajo svoj prostor, ko opozarjajo na krivico, nepravilnosti, ko zahtevajo pravico. Dekličine dlani zaustavljajo in se sočasno eksplicitno dajejo na ogled. Relevantno vprašanje se zdi usmerjeno v to, kaj nekdo vidi na podobi lebdečih deklic, še bolj pa, kako se videno dotika njegovega pogleda.

Petra Kapš

* Razstava Arven Šakti Kralj Szomi Doppelgänger // Spirit Double / Dušna dvojica // v izložbenih prostorih Centralne postaje Maribor, v okviru ciklusa FASCINO. Otvoritev razstave: 25. november 2016.

OR refleksijo 2016 prijazno podpira Mestna občina Maribor.

Biti narodna herojinja

Delo ilegalca je tudi odstranjevanje sledi – za seboj in o sebi – je med pogovorom ob otvoritvi razstave Za Slavo pojasnila Nika Autor.* Z istoimenskim delom tematizira kolektivni (in osebni, kot je prisoten v arhivskem gradivu) spomin na Slavo Klavoro, študentko, aktivno članico narodno-osvobodilnega boja, narodno herojinjo, rojeno in usmrčeno v Mariboru (1921-1941). Po njej je poimenovana vojašnica, ulica, osnovna šola, upodobljena je v kipu, a o njej (za sedaj) nismo brali (ali pa vsaj zelo redko) – ni (še) prešla v legendo, legende namreč beremo (latinska beseda legenda, iz lego, berem). Umetnica je v arhivu Muzeja narodne osvoboditve Maribor preučila zapise in fotografije, ki se na Klavoro navezujejo, in gradiva uporabila za uresničitev dela. 

Zastavlja se vprašanje avtoričinega vpisovanja v delo. Pri dveh razstavljenih fotografijah se zdi odgovor preprost. Vpisuje se z aktom izbora fotografij (pred tem pa seveda s smerjo raziskovalnega dela ter izborom osebe) in določitvijo formata reprezentacije. Gre za fotografiji, podnaslovljeni z besedami: »Slava Klavora poleti 1938 v Kamniških planinah« in »Mariborski študenti, člani Akademskega kluba Triglav v Zagrebu, 7. 12. 1939.« Prvo fotografijo je reproducirala v majhnem formatu, s tem pa podobo portretiranke zastrla pred današnjimi normami pogleda. Ta je urjen v razgaljanju, očitnosti, docela osvetljeni maski. A prav z izborom majhnega formata je aktivirala pogled, ga naredila preiskujočega. Format gledalca pritegne, da od blizu, nekako intimno, vrta svoj pogled v podobo. Imaginacija je sprožena še v istem hipu, ko imamo pred seboj splet legendarne osebe in pomanjkanje podatkov o njej. 

Drugo zgoraj omenjeno fotografijo se je odločila natisniti v velikem formatu. Fotografska podoba kaže Slavo Klavoro, vmes med drugimi študenti. Odločitev za velik format podpira izrazno vsebino podobe – Slavo Klavoro vidimo kot izstopajočo, ne le zgolj zaradi bele bluze, med tem ko so drugi okrog nje v temnejših oblačilih, ampak v drži, v prostoru teles, to je kakšen prostor tvori njeno telo v razmerju do drugih teles. Fotografija je izvrstna knjižnica obrazov, beremo izraze, drže, razmerja. Ko gledamo podobo Slave Klavore, se občudujoči izrazi kar vrstijo: pogumna, pokončna, odločna, lepa etc. Kar v prvi fotografiji ostaja skrito, je v drugi docela razkrito. Vsaj tako se zdi, vemo pa, da je interpretacija in lepljenje pomenov na podobe subjektivno arbitrarno v in iz posameznikove pozicije gledanja.

Naslednja enota dela je osem uokvirjenih kratkih literariziranih besedil in napis, ki ga avtorica izpiše neposredno na zid. Prve vrstice posameznih enot se glasijo: Delo ilegalca: / Reakcija na aretacijo: / Reakcija soborcev: / Reakcija ilegalca // [izpis na zid:] Nič govoriti. / Nič vedeti. / Nikogar poznati. // Reakcija okupatorja na molk: / Reakcija partije: / Reakcija države: / Reakcija slikarja: /.

Autor ponovno preuči in selekcionira arhivsko gradivo, različne vire in raznolike pisave ter pripravi osem tekstualnih enot. Te učinkujejo kot zgoščene sekvence etap življenjske poti, zgrajene okrog izbranih dejstev in razvejanih nanašalnih osi – od taktik odporniškega gibanja, do izpostavitve mediatizacije usmrtitev do finančnega ovrednotenja narodnega herojstva s strani države. Avtoričin vpis je z vidika strukturacije tekstualnih enot izrazitejši, čeravno ponovno takšen, da se vzpostavlja v metapoziciji selekcije in konstrukcije arhivskega gradiva. S formalnimi posegi je sicer heterogene zapise poenotila in jih s potezo uokvirjanja umestila v razstavno materijo. Le z lastnoročno izpisanim napisom, ki bi naj bile avtentične besede Slave Klavore, se v delo vpiše tudi fizično, konkretno telesno.

Linijo pripovedi pritegne tudi v sodobnost. Artikulira prisotnost narodne herojinje tukaj in zdaj – kako in kje jo beremo: kot že rečeno, beremo jo v imenu osnovne šole, imenu vojašnice, imenu moškega pevskega zbora itn.  Kot simptomatično za slovensko družbo in trajno zatiranje posameznic jo beremo le skozi ime. Le to se ponavlja, medtem ko čas briše vsebino imena. Z delom Nike Autor Slavo Klavoro nenazadnje le pričenjamo brati tudi izven arhivov. Beremo jo skozi konstrukcijo zapisanih besed njej sočasnih ljudi, tistih, ki so jo poznali, beremo jo skozi ravnanja političnih oblasti, agresorja, kolegov, tudi nekoga, ki ga v besedilu beremo kot »slikarja«. 

Vzporedno razstavljeno delo se veže na specifično lokacijo – na mariborski Trg svobode. V tem delu tematizira kolektivni spomin določenega kraja. Razstavi tri reprezentacije množičnih manifestacij, demonstracij, v različnih časovnih obdobjih. O prvi le beremo, drugi dve označi z dokumentarnimi fotografskimi posnetki. Sopostavitev vzpodbudi primerjano analizo posameznih dogodkov in ponudi vzvod za razmislek dinamik med tekstualno in vizualno reprezentacijo.

* Razstava Nike Autor Za Slavo v izložbenih prostorih Centralne postaje Maribor, v okviru ciklusa FASCINO. Otvoritev razstave: 29. oktober 2016.

OR refleksijo 2016 prijazno podpira Mestna občina Maribor.