V nadčasovni glasbeno-lutkovni kompoziciji se v vlogi Josefa K. znajde gledalec. Igra ga neusmiljeno prestavlja v brezizhodne situacije, seznani ga z drobovjem družbenega stroja pa tudi z intimnim svetom nekaterih Josefu K. dragih ljudi. Gledalec je postavljen v središče dogajanja, kjer se mora na milost in nemilost odgovorno podvreči procesu. Med občinstvom in okoli njega se vrstijo različne gledališke tehnike: črni humor ročnih lutk, poetičnost gledališča predmetov in kabarejska
improvizacija. Stroj sistema ženeta dva igralca, glasbenika in lutkarja. Nežne lutkovne scene se izmenjujejo z močnimi ritmičnimi učinki, ki se občasno sprevržejo v koncert.

Zaigrane zgodbe so bile del programa MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture.