Ko sem bajkal od faksa domov, sem se spraševal, čemu dragi svet, čemu? Zakaj me nenehno drkaš v glavo? Ješ kokice medtem ko se nimam najboljšega dne? Dobiš trdega ko vidiš kako se mučim?
Še pred dobro urco sem sedel v predavalnici in gledal kot največji neumnež v list papirja. To bo prvi izpit katerega bom padel. Svet 1, Jemec 0. Saj je izbirni predmet – jebi ga! Deževalo je na ful in zato sem očala pospravil kar v torbo – HD na polno. Še TV Petelin ima boljšo kvaliteto. Kaj pa naj? Naj imam mokra očala? Isti drek. Svet 2, Jemec 0. Dežni plašč sem pozabil doma. Pa še plastenko vode sem pozabil na faksu. Svet 3, Jemec 0. Smo že pri hattricku.
V ušesih mi je nabijal Mackelmorjev novi album. Odličen album, kapo dol. Nisem pa vedel, da je Pittov grdi bratranec. Peljal sem se mimo Spara in premišljeval ali si naj kupim čokolado. Ne, treba šparat. Pot do stanovanja ni pretirano zanimiva. Mimo mestnega parka – raj za junkije – preko Keplerjevega mostu na Lendplatz. Mimo drugega Spara – keine Schokolade für Herrn Jemec. Smer železniška in nato nekje desno pa levo pa desno pa levo pa smo tam. Vmes se pojavi še tretji Spar – rezultat nama je že poznan od prej. Bajk lepo v klet in v sobo.
Sesedel sem se na posteljo in prižgal laptopa. Windows Update … Prekleti update! Kaj tebi tudi štekne pri 95%? Kitaro v roke in naenkrat jepostalo vse bolje. Vsaj za trenutek. V svojem svetu. Ni skrbi in ne problemov, ni kaotičnih predstav o prihodnosti in ni žalovanja za čokolado. 12-taktni blues me vedno pomiri. Windows še vedno protestira.
George Carlin ima danes rojstni dan. Eh, kaj govorim … bi ga imel. Vse najboljše, ti genialni prasec. Trenutek miru je minil. Ozrl sem po trupu kitare in zagledal neverjetno poslikavo Carlina. Moja sestra jo je naredila. No, bila je moja sestra. Svet, zakaj si pustil, da sem takšen otrok? Gole sem po brutalnem hattricku nehal štet, ampak si zmagal. Mali petek ni bil moj dan. Upam, da ti je prišlo, kozmos potrebni. Upam, da ti je prišlo.
Aja, mleka je zmanjkalo. Kak pa naj zdaj jem čokolino?
Jemec
