Ocene igralcev NK Maribor proti Gorici v 9. krogu #plts [1:4]
Začelo se je… Noro. Z vratnico. Niti oddahnili si niso še vijoličasti od prve priložnosti, pa je Gorica že vodila. 1:0. Miran Burgič z glavo. Obramba je bila na dopustu. Vso tekmo. Še dobro, da je Krunoslav Jurčić več kot očitno spremenil nekaj. Ne, premešal ni ne postave ne taktike pretirano na glavo. 4-4-2 in postava, v kateri je presenetilo le to, da je ob poškodbi Abela Giglija šel na štoperja Aleš Mertelj, ne pa Damjan Vuklišević, kar morda kaže nato, da Jurčić ne bo še tako kmalu dal priložnosti mladim.
Če je Jurčić delal na tem, kako prestaviti sredino Maribora vsaj dve prestavi višje, mu je uspelo v nulo. Ko so se zbrali, vzeli žogo in šli po gol(e), so vijoličasti pokazali predstavo, kakršno nismo videli ne le v tej sezoni, temveč v celem koledarskem letu, ko je Maribor izgubil polfinale pokala, superpokal, takoj izpadel iz Evrope… To ni bil več ambiciozni nogomet, kakršnega si je zamišljal vse bolj obotavljajoči se Ante Šimundža. To je bil – fuzbal.
Ali so le želeli fantje zgolj narediti vtis na Jurčića, bo vidno že kmalu (sredo v pokalu v Tolminu, v soboto v Zavrču), toda Maribor je v fazi napada pokazal največ po dolgem času. Bolj kot devet strelov Gorice pa skrb zbuja dejstvo, da je vsaki predložek, vsaka prekinitev, zdaj resnično nevarna, konfuzna, živčna za gol vijoličastih. Kar so Goričani pridno, ne pa tudi učinkovito izkoriščali. Če je napad igral za desetko, čaka zdaj Jurčića delo v obrambi. Gorico pa resno vprašanje, ali lahko parirajo Olimpiji, ki jih je premagala že v uvodnem krogu. Maribor je poskrbel sicer tudi, da so Ljubljančani prvi na lestvici, vendar zdaj, ko se začenja druga četrtina prvenstva, se v Ljudskem vrtu vse resnično začenja »jovo« na novo.
Jasmin Handanović 7/10 Lahko bi bila tudi nižja ocena, a ga je dvakrat, ko je bilo najbolj gusto, rešila desna vratnica. Kar, kot grejo zadeve v zadnji vrsti v tej sezoni, ne bi bila njegova krivda. Ne potisne se sam v situacije, ko mora reševati moštvo. Sicer je bil ob strelu Johnsona, ko je dišalo po 2:2, na mestu, vendar ob predložkih je vratar prvi, ki komandira dogajanju v kazenskem prostoru. Tu bo pomembna vzpostavitev bolj delujoče komunikacije.
Mitja Viler 7/10 Pomagala je mini šok terapija, ko je Erik Janža [tokrat niti na klopi] prvič po več kot sto dneh dobil priložnost proti Krki in dal vedeti tudi Vilerju, da ni nezamenjiv. Vrnil se j kot tisti še vedno najbolj dinamični bočni branilec, ki primarno skrbi, da nevarnosti ne pridejo z bokov, predvsem pa se vključuje v napade in skuša z asistencami – eno je prispeval Tavaresu, še eno bi lahko Sallalichu.
Marko Šuler 6/10 Že res, da se je s skokom v Široka odkupil za grobo napako, ki jo je storil takoj na začetku tekme, eno tistih, na katerih bi moral nekaj ukreniti, ko je samo pospremil, kako je Miran Burgič z glavo spravil žogo v gol. S posredovanjem v drugem polčasu se je poglihal, »zrihtal« in hkrati rešil en gol, vendar zdaj, ko manjka Aleksander Rajčević, bi moral Šuler bolje poveljevati obrambi. Ali pa to prepustiti komu drugemu.
Aleš Mertelj 6/10 Ni kriv, da se mu minute ponujajo na njegovi sekundarni ali celo terciarni poziciji. Na »stara« leta je jasno, da Mertelj, bivši reprezentant, ni ne za desnega beka, kaj šele za štoperja. Mučil se je s predložki, dodatno pa je moral posredovati na desni, ker Petar Stojanović še vedno ni fokusiran na obrambo. Vprašanje pa je, komu koristi Mertljevo učenje na pozicijah pri tako širokem kadru [Damjan Vuklišević].
Petar Stojanović 6/10 Vse od tekme z Astano je čakal na povratek. Zdaj se je vrnil po poškodbi in, to je znova bilo vidno iz Sabotina, spet začenja znova. Iz nule. Spet je dobil rumeni karton, ker je slabo padel ob očitnem prekršku Celcerja. Obrambno ni bil zbran, kot da bodo probleme, ki so nastajali z vtekanjem Arčona, rešili drugi. Igranje z roko tik pred koncem, ki ga je Skomina spregledal [bil bi izključen, Gorica pa bi imela penal za 2:4], pa kaže na to, da se bo s fantom nekdo počasi moral pogovoriti, saj je vse bolj jasno, zakaj je lani zbral največ rumenih kartonov. Včeraj bi lahko brutalno škodil moštvu z lagodnim vodstvom.
Agim Ibraimi 7/10 Veliko je skušal z žogo. Upal si je s plasirano žogo, da bi vsaj tako ukanil Sorčana. Takšna igra, bolj dinamična, na prvo, korajžna, mu še kako leži, bo pa očitno tudi on potreboval še nekaj časa, da se navadi na za dve prestavi hitrejši Maribor. Ko se bo, bo še več takih podaj, kot je bila tista Mendyju za 1:2.
Marwan Kabha 6/10 To je bil spet tisti Kabha, ki je kot nepopisan list začel svojo zgodbo še v zadnji tekmi priprav proti Kubanu in navdušil Ljudski vrt, ker si je upal, saj si je očitno predstavljal, da lahko ob še enem defenzivnem vezistu večkrat potegne naprej, rine proti sredini in nato naprej. Če bo Jurčič spodbujal tudi njega tako, kot je tokrat Filipovića, ima Maribor (še) več možnosti tudi po sredini.
Željko Filipović 7/10 Krunoslav Jurčić je spodbujal večinoma samo njega. Dajmo Žele, ajmo Žele, dajmo Žele, ajmo Žele. Jurčić ve, kje je sidrišče igre vijoličastih, kje se lahko igra bodisi razvije bodisi ubije. Filipović se je znova hitreje obračal, podajal s prve, imel tudi zavoljo višine izjemen pregled in bil tisti igralec, ki ima toliko potenciala, skupaj z njim pa celotna igra Maribora. Ni nujno, da igra na njem stoji ali pade, vendar Ante Šimundža ni videl v Filipoviću tega, kar vidi Jurčić.
Sintayehu Sallalich 7/10 Tudi zanj velja, da mu hitrejša igra leži, a ga je tempo, možnost protinapadov, vtekanj in vsega, kar nismo videli od začetka prvenstva [ali pa že od pomladi], vse to ga je malo spomnilo na to, kakšen tip igralca je bil, ko je prišel v Ljudski vrt. Ko si bo upal še bolj naprej, še bolj v duele, bo Sallalich morda vnesel še več. Igra, kjer je Maribor želel dobiti manj golov od tekmeca, mu pač ni ležala. Ta mu.
Marcos Tavares 8/10 Kaj še reči. Gol s peto. In to kako peto. V teku, v padu, kot kobra. 105. gol, zdaj mu manjka še en, da ujame Milana Osterca na četrtem mestu večne lestvice strelcev. Usmerjal je tudi Mendyja, ki se prav ob njem počuti najbolj samozavestno. In to je tisto, kar je naloga kapetana. Da na igrišču soigralcem vlije samozavest.
Jean-Philippe Mendy 9/10 Na prejšnjih osmih tekmah je dal dva gola. Zdaj pa je bil že prvi gol takšen, da je presenetil ne le Kavčiča, temveč še obe nogi Sorčana in večino soigralcev s Tavaresom vred. Piknil je gol, kakršnih veliko ravno ni, iz mrtvega kota. To ni Mendy, kot smo ga bili vajeni. Ki je padal, ki se je obotavljal, ki je izgubljal duele. Ob drugem golu pa je pokazal, da je pripravljen prav na duele, da mu težko kaj pride do živega, ko je tako zelo razpoložen.
MENJAVE
[od 71. minute] Dare Vršič 7/10 Skušal se je poigravati, kar je bilo – glede nato, da je zamenjal
[od 74. minute] Damjan Bohar 7/10 Zabil je, ker je šel, nepopustljivo, kot menjava za Mendyja, povsem v napad, na polno
[od 92. minute] Daniel Vujčić -/- Igral, koliko, ravno nekaj sekund, preden je zapiskal Skomina.
