Arven Šakti Kralj Szomi
Doppelgänger // Spirit Double / Dušna dvojica //
Morebiti umetniška postavitev* Arven Šakti Kralj Szomi kaže prav to, kar si ”odrasla” družba težko prizna. Vsiljevanje svojega pogleda vsemu, kar je drugačno, drugo, in se zaradi bližine dozdeva skoraj povsem isto; želja po obsojanju je izjemno trdoglava reč.
Na pročelju poslopja razstavljeni fotografiji skupaj tvorita celoto postavitve. V odnosu arhitektonike hiše in poze figur, v umeščenosti podob levo in desno od vhodnih vrat pomislimo na figuralno plastiko, retoriko stebriščnih vhodov. Na velikoformatnih črno-belih fotografijah vidimo deklico, dve podobi deklice, ki rahlo lebdi na črnini ozadja. Njene oči so zaprte, glava obrnjena vstran, telo odprto, razprto, z odročenimi rokami in stegnjenimi nogami, ki se zaključujejo v poudarjeno krivuljo stopal. Slednja ni ujeta v specifiko giba, je večznačna, tako kot ostali deli figure; ambivalentnost poze in posameznih detajlov telesa prispeva k sugestivnosti podobe. Deklica je oblečena v spalno oblačilo, v spodaj nekoliko zgubani draperiji tkanine na področju medenice rahlo izstopa trikotniška nagubanina, minimalno, a dovolj, da spodbudi eno izmed branj podob. Dekličino telo, zaznamovano s starodavnim simbolom ženskosti, je emblem dihotomije med potencialnostjo otroškega telesa in enoznačnim zakonom družbe, je kraj projekcije, ki izziva aktualne relacije med družbenim in spolom. A deklica je privzdignjena, je nad horizontom vsakdana, je v potencialu otroškega sveta.
Vstran obrnjena glava in privzdignjenost telesa draži pogled mimoidočega, vznemirja v svoji nedostopnosti, ki je predvsem notranje narave – svoboda lebdeče deklice ni zunanja, ampak notranja, ki pa se vendarle sooča z družbenim pogledom, z vlogo posameznice. Še toliko bolj, saj je na ulico obrnjena galerija kraj frontalnega, neposrednega dialoga.
Gesta obračanja glave vstran v današnji vase zaverovani družbeni realnosti posameznikov je na ulici še toliko bolj intrigantna, saj vendarle prihaja od otroka, ki mimoidočega v svoji tihi (ne)navzočnosti odprtega, lebdečega telesa postavlja v odgovorno pozicijo. Oči so zaprte, motrenje publike nima dostopa do subtilnejših plasti duševnosti. Aktivno so razprte le dlani. A kakšna je vloga rok v eksplicitno vizualni družbi, ko so prsti namenjeni le še tapkanju po ekranih dlančnikov? Razgaljena dlan deklice morebiti izrisuje pripoved o življenjski poti; razprta dlan je simbol dajanja in sprejemanja, je znak ranljivosti, je osnova sožitja. Na ulici tisti, ki ne hitijo po opravkih, običajno z zavzetjem poze telesa in z glasom vzpostavljajo svoj prostor, ko opozarjajo na krivico, nepravilnosti, ko zahtevajo pravico. Dekličine dlani zaustavljajo in se sočasno eksplicitno dajejo na ogled. Relevantno vprašanje se zdi usmerjeno v to, kaj nekdo vidi na podobi lebdečih deklic, še bolj pa, kako se videno dotika njegovega pogleda.
Petra Kapš
* Razstava Arven Šakti Kralj Szomi Doppelgänger // Spirit Double / Dušna dvojica // v izložbenih prostorih Centralne postaje Maribor, v okviru ciklusa FASCINO. Otvoritev razstave: 25. november 2016.
OR refleksijo 2016 prijazno podpira Mestna občina Maribor.
