Pa so bile res le sanje? To se sprašujem tudi sama. Bilo je tako zelo doživeto odigrano, da bi se zlahka pustila prepričati v to. Igralci so se odlično vživeli v vloge svojih likov. Spominjam se še dobrega Humpty Dumptya, ki je izvajal gimnastične trike po improviziranem zidu. V tisti svetleči modrozeleni opravi. S srebrnim pasom, pardon, kravato okoli vratu ali pasu. In kako so vsi peli in plesali.
Prepričana sem, da bom šla predstavo še enkrat gledat. Na odru se je dogajalo toliko stvari, da sem zagotovo kaj spregledala. Precej sem se osredotočala na izgled kostumov, ki so jih nosili igralci. Kakšne barve. Za nekatere sploh nisem vedela, da obstajajo. Pa izbor glasbe. Fantastično. Prav zadržati sem se morala, da nisem z nogami v ritmu udarjala ob sedež pred mano. Non-stop. Vse dokler zavesa ni še poslednjič zakrila odra.
