MIHA BEZELJAK: ODA PETJU

Oda petju

Miha Bezeljak – vokal
Instrumentalna spremljava (klavir, kontrabas, električni bas, saksofoni)

Petje mi je vedno šlo zelo dobro od rok ali bolje rečeno od glasilk. Mati narava me je bogato obdarila s prostornimi usti, ki zelo rade pojejo in veliko pojéjo. Z užitkom proizvajam zvoke žive in nežive narave.

Kot otrok sem se zelo rad vozil s kolesom in prepeval italijanske popevke. Všeč mi je bila pevka Giorgia. Pel sem “Amore che non vola, che ti sfiora il viso e ti abbandona“ (Ljubezen, ki ne leti,/ ki ti oplazi obraz in te zapusti) in brezskrbno vijugal po goriških ulicah.

V petem razredu osnovne šole sva s prijateljem Patrikom, ki je igral kitaro, v vrtni baraki za njegovo hišo pela “Knockin’ on the heavens door. “ Tako je bilo dobro, da sem dobil kurjo polt.

V šestem razredu smo zadnjo noč na taborjenju proslavljali s kokakolo. Spil sem je dva litra in brutalno rigal. Zelo sem bil navdušen, da lahko proizvajam tako mogočen zvok – totalen klic narave!

V sedmem razredu sem pel “An angel“ (Kelly family). To je bil zelo ekstremen podvig tudi za najstnika, ki še ni mutiral. Na klavirju me je spremljal starejši fant. Na njegovo pobudo smo v srednji šoli naredili bend The Voltages. Igrali smo gospel, rock, italijanski funky rap, reggae in Franka Zappo (tukaj težko govorimo o zvrsti). Nastopili smo kot “bend presenečenje“ pred polno dvorano Kodeljevo – strupeno dobra izkušnja.

V svojih študijskih letih, sem bil glavni vokal ska benda Pokerheads. Igrali smo svoje komade. Na koncertu v Birdland-u na Dunaju smo igrali petnajstim ljudem.

Koncert Bobbyja McFerrina me je zelo zaznamoval. Veliko sem ga preposlušal in ga tudi izvajal. Njegova virtuoznost, igrivost in lahkotnost so me zelo prevzeli.

Ko sem poslušal Alima Qasimova v živo, sem imel občutek, kot da njegovo petje prihaja od nekje onkraj. Z glasbeniki je ustvaril mistično in brezčasno vzdušje, preko katerega sem občutil tradicijo mugham petja, ki se, preko ustnega izročila, prenaša iz roda v rod.

Človek, ki dobro poje me osreči. Med petjem sem osredotočen samo na svoj glas, ki me osvobaja in izpolnjuje.

V improvizirani glasbeni predstavi z naslovom “Življenje nekega para“ se ukvarjam z različnimi glasbenimi zvrstmi in jih skušam povezati z nebesednim veznim tekstom, ki bo improviziran s pomočjo “sketa“(ang. “scat“) in “džibriša“ (ang. “gibberish“).

https://www.festival-lent.si/program/dogodek/miha-bezeljak-oda-petju/

vstop prost

Oda petju

Miha Bezeljak – vokal
Instrumentalna spremljava (klavir, kontrabas, električni bas, saksofoni)

Petje mi je vedno šlo zelo dobro od rok ali bolje rečeno od glasilk. Mati narava me je bogato obdarila s prostornimi usti, ki zelo rade pojejo in veliko pojéjo. Z užitkom proizvajam zvoke žive in nežive narave.

Kot otrok sem se zelo rad vozil s kolesom in prepeval italijanske popevke. Všeč mi je bila pevka Giorgia. Pel sem “Amore che non vola, che ti sfiora il viso e ti abbandona“ (Ljubezen, ki ne leti,/ ki ti oplazi obraz in te zapusti) in brezskrbno vijugal po goriških ulicah.

V petem razredu osnovne šole sva s prijateljem Patrikom, ki je igral kitaro, v vrtni baraki za njegovo hišo pela “Knockin’ on the heavens door. “ Tako je bilo dobro, da sem dobil kurjo polt.

V šestem razredu smo zadnjo noč na taborjenju proslavljali s kokakolo. Spil sem je dva litra in brutalno rigal. Zelo sem bil navdušen, da lahko proizvajam tako mogočen zvok – totalen klic narave!

V sedmem razredu sem pel “An angel“ (Kelly family). To je bil zelo ekstremen podvig tudi za najstnika, ki še ni mutiral. Na klavirju me je spremljal starejši fant. Na njegovo pobudo smo v srednji šoli naredili bend The Voltages. Igrali smo gospel, rock, italijanski funky rap, reggae in Franka Zappo (tukaj težko govorimo o zvrsti). Nastopili smo kot “bend presenečenje“ pred polno dvorano Kodeljevo – strupeno dobra izkušnja.

V svojih študijskih letih, sem bil glavni vokal ska benda Pokerheads. Igrali smo svoje komade. Na koncertu v Birdland-u na Dunaju smo igrali petnajstim ljudem.

Koncert Bobbyja McFerrina me je zelo zaznamoval. Veliko sem ga preposlušal in ga tudi izvajal. Njegova virtuoznost, igrivost in lahkotnost so me zelo prevzeli.

Ko sem poslušal Alima Qasimova v živo, sem imel občutek, kot da njegovo petje prihaja od nekje onkraj. Z glasbeniki je ustvaril mistično in brezčasno vzdušje, preko katerega sem občutil tradicijo mugham petja, ki se, preko ustnega izročila, prenaša iz roda v rod.

Človek, ki dobro poje me osreči. Med petjem sem osredotočen samo na svoj glas, ki me osvobaja in izpolnjuje.

V improvizirani glasbeni predstavi z naslovom “Življenje nekega para“ se ukvarjam z različnimi glasbenimi zvrstmi in jih skušam povezati z nebesednim veznim tekstom, ki bo improviziran s pomočjo “sketa“(ang. “scat“) in “džibriša“ (ang. “gibberish“).

https://www.festival-lent.si/program/dogodek/miha-bezeljak-oda-petju/

vstop prost