Šola za žene

Komedija o tem, kako najti in vzgojiti obvladljivo bejbo

Najslavnejši evropski komediograf vseh časov Molière (1622–1673) nikoli ne pride iz mode, čeprav so se v teh 357 letih, od kar je spesnil Šolo za žene, v modi zamenjala prav vsa pravila, preklicala nepreklicna določila in spremenili vsi trendi. Kako je Molièru uspelo v času “dinozavrov” skreirati “prêt-à-porter” kolekcijo, ki še vedno navdušuje? Sliši se nemogoče, a zgodba o uspehu gre nekako tako. Tipček po imenu Arnolf si izbere deklico, ki jo da, preden bi se v njej prebudil uporniški duh,
dresirati po svoji volji (ja, točno tako, kot psa ali konja). Ampak mlada Agneza takoj, ko jo spustijo iz dresure, ugotovi, kako navdihujoča je svoboda. Po glavi ji gre vse mogoče, končno spoznava samo sebe, svoje želje, požira vonje, okuse, seveda pa se medtem zatreska v luštkanega Horacija … A Arnolf še kar ne razume, da kljub strogo predpisani dresuri ona pač ni material za odgoj. Da je močno pihnil mimo v načrtovanju ljubezenske zgodbe, ker tale bejba se ne bo pustila gnesti pod
njegovimi prsti in da nikoli ne bo plesala kot navita lutka. Ta bejba se hoče odgojiti sama. “Rada bi samo živela svoje življenje, ampak mora za to narediti tri salte čez patriarhalno-šovinistični labirint, v katerem se je znašla. In to naredi zelo pametno, brez zadržkov, pogumno, z vsemi sredstvi in do konca,” pravi talentirana mlada režiserka Ajda Valcl, ki je s klasičnim komedijskim briom pod drobnogled postavila večno zavozlane odnose med spoloma in redefinirala razmerja, ki
nastajajo nekje med lastno in partnerjevo idejno razlago ljubezenske (ne)sreče. Najbolj komično pri tej komediji pa je to, da veliko današnjih tipčkov še vedno misli, da je največja sreča, če imaš doma lepo, ravno prav omejeno, odgojeno in ubogljivo kokoško. In tu je odgovor, zakaj je Molière še vedno aktualen.