- Ta dogodek je minil.
Božični koncert zbora Opere SNG Maribor
21. decembra, 2021 19:30
“Sveta noč”
21. in 22. december 2021 ob 19.30 , Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika, Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak
Solistke in solista Valentina Čuden, sopran, Lucija Krašovec, sopran, Bogdan Stopar, tenor
Olga Pečeny, klavir
Andrej Makor: Sveta noč, odlomki iz božične kantate za solo sopran, mešani zbor, klarinet in klavir
Tudi letošnji december in božični prazniki se bodo v zgodovino zapisali v čas izrednih razmer, ko lahko samo upamo na čim prejšnjo vrnitev v normalnost, kakršno smo jo poznali. Morda bi se že zaradi tega morali v prihodnjih tednih nekoliko več posvetiti tudi drugim, našim bližnjim, znancem in vsem, ki smo jih doživljali ali imeli kot nekaj samoumevnega. Tudi glasba ima moč, da zbližuje ljudi, celi rane in daje novo upanje ob pričakovanju prihoda Jezusovega rojstva oziroma ponovne
vrnitve svetlobe v naša življenja, ki jo obhajajo številne kulture. Te uvodne misli se dopolnjujejo tudi z besedami Andreja Makorja, skladatelja božične kantate Sveta noč: “Zakaj Sveta noč? Zakaj božič? Po zimskem solsticiju, ko je dan najkrajši in noč najdaljša, pride božič – svetloba. Veliko pričakovanje in iskanje – pričakovanje rojstva in iskanje luči. Mogoče se v današnjem vse hitrejšem načinu življenja niti ne zavedamo moči svetlobe, ki so jo častili že naši predniki. Luč je svetloba,
toplota – tisto bistvo, ki nam daje občutek varnosti, zavetja in miru. Zakaj torej Sveta noč in božič? Zato, da se v temi najprej umirimo, zadihamo in pozabimo na vsakodnevne težave in skrbi, ter odpremo svoje srce in se prepustimo novemu rojstvu luči, svetlobe in optimizma – rojstvu božjega otroka.”
Program
Andrej Makor: Sveta noč, božična kantata za solo sopran, mešani zbor, klarinet in klavir
(odlomki)
1. UVOD: Sveta noč, mešani zbor (Joseph Mohr, prevod Jakob Aljaž)
I. STAVEK
2. I. Variacija, klarinet in klavir
3. I. Koral, sopran solo in armonika (Stara zaveza: 4 Mojzes 24, 17)
4. Sveta noč: Luči sijo, mešani zbor (Stanko Janežič)
5. Božičnica II.: Jaz grem na pot, mešani zbor in klavir
II. STAVEK
6. II. Variacija, klarinet in klavir
7. II. Koral, sopran solo in armonika (Stara zaveza: Izaija 7, 14–15)
8. Božič v tujini: V mrtvi duši spi žalost, mešani zbor in klavir
9. Božič na kraškem bregu: Na bregu z valovi se luna igra, mešani zbor in klarinet
10. Noč je črna, mešani zbor (Lojze Kozar ml., po ljudskem motivu iz Prekmurja)
III. STAVEK
11. III. Variacija, klarinet in klavir
12. III. Koral, sopran solo in armonika (Stara zaveza: Izaija 9, 5)
13. Božično okno: Tu ni snega, tenor solo in moški zbor (Jože Aleksij Markuža)
14. Božična noč: Božična noč, luč repatice, mešani zbor in klavir (Alojz Gradnik)
15. Sveti večer: V daljavi zvonijo božični zvonovi, mešani zbor, klarinet in klavir
Leta 2018 je minilo dvesto let od prve izvedbe pesmi Stille Nacht, heilige Nacht (Sveta noč, blažena noč), za katero so svojčas domnevali, da naj bi si avstrijski učitelj, organist in skladatelj Franz Xaver Gruber (1787–1863) motiv izposodil pri katerem od dunajskih klasikov – Mozartu, Haydnu ali celo Beethovnu. Šele najdba rokopisa avtorja besedila napeva, rimskokatoliškega duhovnika Josepha Mohra (1792–1848), na katerem je navedena letnica 1820, je z veliko gotovostjo potrdila njuno avtentično avtorstvo. Iz Mohrovega rokopisa, ki je bil najden leta 1995, lahko razberemo, da je Mohr besedilo ustvaril leta 1816, ko je bil nastavljen za župnika romarske cerkve v avstrijskem Mariapfarru, dve leti zatem (1818) pa je Gruber na Mohrovo besedilo pristavil še melodijo – in tako je bila “spočeta” pesem, ki jo je UNESCO leta 2011 razglasil za nesnovno svetovno kulturno dediščino, kar dokazujejo neštete izvedbe po vsem svetu ter več kot tristo prevodov njenega besedila, ki je v slovenskem jeziku dostopno v prepesnitvi duhovnika in skladatelja Jakoba Aljaža (1845–1927).
Eno izmed parafraz pesmi in obenem tudi njenih razširitev v večje glasbeno delo je ustvaril Andrej Makor (r. 1987), slovenski skladatelj mlajše generacije, ki se posveča predvsem ustvarjanju za različne vokalne zasedbe. Makorjeva kantata z istim naslovom (Sveta noč) za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir je nastala na pobudo Zbora sv. Nikolaja iz Litije, ki že več kot dve desetletji goji tradicijo božičnih koncertov v Litiji in širšem okraju. Kantata je svojo praizvedbo v zasedbi sopranistke Monike Fele, klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič (kot Dua Claripiano) ter Zbora sv. Nikolaja pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič doživela na božični dan leta 2018 v litijski cerkvi, nato pa je bila izvedena še v uršulinski cerkvi v Ljubljani ter v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.
Božična kantata Sveta noč Andreja Makorja se kot obsežnejše vokalno-instrumentalno delo razgrinja v treh “stavkih”, od katerih je vsak sestavljen iz instrumentalnega uvoda ali mediger (poimenovanih kot Variacij), ki povezujejo posamezne glasbene točke. Variaciji sledi Koral za sopran in vsakokrat po štirje zbori na besedila slovenskih pesnikov 19. in 20. stoletja, med drugimi Ivana Preglja, Antona Aškerca, Alojza Gradnika, Lojzeta Krakarja, Srečka Kosovela pa tudi Stanka Janežiča, Andreje Godnič, Franca Sodje, Filipa Terčelja in Jožeta Aleksija Markuže. Proces nastajanja kantate je skladatelj opisal z naslednjimi besedami: “Najprej je bilo treba poiskati primerna besedila, ki so mi dala možnost oblikovati obsežnejše delo in postaviti primeren dramaturški lok. Kantato sem si zamislil v obliki, ki bo omogočila tudi poznejše izvedbe, po delih ali morda po sklopih, saj sem v razgovoru z Mihelo Jagodic in še nekaterimi zborovodji prišel do zaključka, da slovenske božične literature v našem prostoru zares primanjkuje.”
Makor je za sopran solo napisal tri koralne speve na izbrana besedila iz Stare zaveze, ki napovedujejo Jezusovo rojstvo in na katere ga je opozoril koprski župnik Primož Krečič. Odlomke iz besedil prerokov Mojzesa in Izaije je uglasbil po zgledu enoglasja gregorijanskega korala, ki ga spremlja le ležeči (pedalni) ton navlaženega kozarca (armonike oziroma hidrokristalofona), nastalo sozvočje pa izvablja občutek nadzemeljskosti oziroma angelske eteričnosti, s katero se v avtentičnem duhu krščanske mistike napovejo prihajajoči dogodki. Zboru je skladatelj posvetil levji delež kantate s skupno dvanajstimi zaključenimi točkami, ki jih je mogoče bodisi a cappella bodisi ob spremljavi dveh glasbil izvajati kot posamezne zborovske skladbe tudi ob drugih priložnostih, ne le božiču. V nekaterih skladbah, zlasti v zboru Noč je črna, lahko poslušalci prepoznajo ljudske napeve (v tem primeru gre za kontrafakturo znane prekmurske ljudske pesmi San se šetal) in na splošno tudi sladkobnejše in “popevkarsko” obarvane melodije, ki s sentimentalno-nostalgičnim sporočilom ob blagozvočni spremljavi ustvarjajo pristno božično atmosfero.
Kantata Sveta noč je potemtakem Makorjev umetniški poklon Franzu Xaverju Gruberju oziroma njegovi Sveti noči, ki je tako rekoč obvezni dodatek slehernega božičnega koncerta. “Tudi sam sem se odločil, da jo ločim od svojega dela in jo v novi priredbi ponudim kot sklepno skladbo večera, v kateri se bo nastopajočim, kot je to že v navadi, lahko pridružilo tudi občinstvo,” je svoje misli sklenil skladatelj.
Benjamin Virc