Nogomet, Fußball, el Futbol…je univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi navijači po svetu. Ne pozna razlik med rasami, kulturami in spoloma. Gre za najpomembnejšo postransko stvar na svetu.
Zanimivo izjavo je, pred časom, podal legendarni hrvaški trener Miroslav Blažević: »Moški, ki nimajo radi nogometa so pedri.« Moje mnenje pa je, da če v mojem primeru fant ne spremlja niti enega športa, za mene sploh ni fant. Zelo cenim, če se tudi kakšna punca zanima za brcanje okroglega usnja. Ravno nekaj takega sem doživel ,pred kratkim, ko smo v okviru šole obiskali Rim in si eno popoldne ekskurzije rezervirali za ogled nogometne tekme.
Na poti v večno mesto smo se z profesorjem zmenili, da gredo po njegovih besedah: »Babe v šoping, dedi pa na tekmo.« A se je kar pošteno zmotil. Od šestih interesentov sta se javili kar dve punci. Vsi smo bili šokirani, in se spraševali ali sploh mislita resno.
Ko pa je napočil trenutek za odhod proti Olimpijskem stadionu, smo bili vsi vznemirjeni. To pa zato, ker do zadnjega trenutka nismo vedeli, kje bomo kupili vstopnice, za ogled tekme. Na koncu se je vse v redu izteklo in vstopili smo na drugi največji stadion v Italiji.
Bili smo priča ne preveč zanimivi nogometni predstavi med Laziem in Torinom. Ampak že občutek, da sediš na tako velikem stadionu, kot je Stadio Olimpicoje bilo edinstveno doživetje.
Vsi dijaki na čelu z profesorjem pa smo obnemeli, ko se je na video ekranu začela predvajati začetna enajsterica domače ekipe. Ne zaradi tega, da morebiti ne bi zaigral prvi zvezdnik domače ekipe Miroslav Klose, temveč sta naši dijakinji vedeli za skoraj polovico nogometašev Lazia. Povrh vsega pa še obe navijata za isti klub kot jaz- FC Barcelono. Bil sem navdušen in kar nisem moral verjeti svojim očesom in ušesom. Mera pa je bila polna, ko sta zadeli še točen rezultat tekme oziroma, da bo domača zasedba slavila z 3:0 in res je bilo tako. Od tistega dneva dalje, ne podcenjujem nogometnega znanja niti ene ženske ali punce preden jo bolje ne spoznam.
