Svoboda Sanjinu, svoboda kanabisu, svoboda človeštvu!

Foto: Igor Unuk


 

Kdo je prepovedal rastlino? Bogovi? Ne. Vesolje? Ne. Narava? Ne. Živali? Ne. Človek? Da. Ja jebemoboga, dajmo še prepovedat origano, ker se ti lahko zatakne v grlu. Pa cimet, ker peče, čeprav je klinično potrjeno, če še ima to sploh kakršnokoli verodostojnost, da uničuje bakterije, viruse... Ali obstaja dan, ko se bomo res srečali s takšnimi ukrepi? 

Ker zaenkrat zgleda, da nam lahko tako ali tako, ne vem, voditelji, elita, bančniki, politiki, lutkarji, kdorkoli že, vsilijo karkoli želijo. In če se najde človek, ki se odločno, jasno in predvsem iskreno bori proti temu? Ne! Ubij ga. Vrži v zapor. Odstrani. Samo, da ga več ni. Najbolje bi bilo porihtati tako, da nihče ne bi vedel za njega. Jupijej-hura.

Sanjin Jašar je borec. Je aktivist. Je za mnoge heroj. Je za mnoge rešitelj. Oziroma ne. Je človek. Ki verjame v nekaj in za to tudi dela. Pa ga ne poznam osebno. In ga ne rabim, da tako mislim. Če smo lahko vsi Pariz in Charlie Hebdo, smo lahko vsi tudi Sanjin Jašar. Ker je ta racija, ki se je zgodila 21. januarja 2016, napad na vse nas. In ne, ne na nas mamilarje, drogeraše, hašišarje in kaj vem kaj vse. Ne. Najprej je to napad na vse uboge ljudi, ki bi Sanjinovo pomoč, torej hašiševo olje, najbolj potrebovali. In vsakemu se lahko zgodi, da bi tako, iz noči v dan, ugotovil za kakšno strašno bolezen. Hmmm. Potem pa je tu en velik fakju od vseh, ki ne dovolijo, da bi si pomagal z oljem.

Sam sem dan nazaj izvedel, da ima težave moja babica. Prva stvar, na katero sem pomislil, je prav to olje. Tudi predlagal mami. Ker to, da je stvar zdravilna, in ne, to ne pomeni, da lajša bolečine, ni več samo neko mnenje. Zunaj so dejstva. Plavajo po vesolju, ki nam jih meče, pa jih ne znamo, kaj ne znamo, nočemo uloviti. Ker smo strahopetci. Ker je lažje zaviti proti kliničnemu centru in prvega v beli obleki vprašati: »Kaj pa zdaj?« Pa to ni napad na zdravnike. Sploh ne. Ker jih je ogromno zaposlenih v zdravstvu, ki bi dejali, da je zdravljenje s konopljo kot ata na mamo. Je pa res, da bi se ti isti doktorji lahko dvignili. Zbunili. Povedali, da zatiralci rastline ne delajo prav. Ampak ja. Saj to bi morali narediti vsi, ne samo zdravniki.

Če ne bo svobodna konoplja, ne bo svoboden človek. Ajnfoh ko' pasulj. In nočem, da ta tekst izpade kot nek poziv. Sploh ne. Ker če po vseh informacijah potrebujemo takšne pozive, da zmigamo riti, potem bo minilo še veliko, veliko let pred svobodo.

Pa saj veste, odkrito moram povedati, da verjamem, da bo do spremembe na področju konoplje prišlo slej kot prej. Zelo slej kot prej. Ker folk ve, da nekaj že je na tem. In še zdaleč ne samo mladi. Ne samo fejst odprti. Ne samo tisti »čudaki« v družbi. Vse to je že toliko časa na sceni, da se je enostavno zažrlo v vse pajčevine v kotih, pod parket, laminat, v vodovodne cevi, v prah na previsokih policah... V vse luknjice družbenega življenja. Na vaseh, v mestih. Povsod.

In komaj čakam ta dan. 

Dan ogromnega koraka proti svobodi.