Po kostanj v žerjavico


 

Večer je. Zunaj je mrzlo. Prodajalci sadja in zelenjave hitijo pospravljat svoje stojnice, gostinci pospravljajo mize, trgovine zapirajo vrata. Vsi komaj čakajo, da pridejo v zavetje toplega doma in si privoščijo počitek pred naslednjim odhodom v službo. 

Sprehodim se mimo starejšega para, ki v vsakem vremenu na vogalu mosta peče kostanj. Vsak dan sta tukaj. Včasih imata družbo kakšnega znanca, morda družinskega člana. Lokacija stojnice je dobra, vendar se mi zdi, da se redko kdo ustavi pri njej, čeprav iz nje omamno diši po pečenem kostanju. Vedno ko grem mimo, tehtam, ali si lahko privoščim to pollitrsko merico, ki bo moj žep olajšala za 3 evre. Sicer pa, kaj je to 3 evre? Ne dosti. Ampak zakaj potem premišljujem, ali si to lahko privoščim? 

Fotografija: Igor Unuk

Fotografija: Igor Unuk

Ozrem se naokoli. Koliko od teh ljudi, ki jih vidim, ima enak problem? Čemu vse se moramo v Mariboru odpovedati, da finančno še zmoremo iz enega v drugi mesec? Na prvi pogled bi marsikdo rekel, da trpi socialno življenje ljudi. Pa mislim, da temu ni tako. V mestu je na voljo ogromno brezplačnih aktivnosti za vse generacije. Res pa je, da potrebuješ čas, da vse to najdeš. Namesto da starši peljejo otroka na kepico sladoleda, bi lahko obiskali kakšno izmed delavnic za otroke ali pa uro pravljic v knjižnici. Ali pa, če si že ne moremo privoščiti gledališke predstave, lahko obiščemo kakšno razstavo ali pa se samo sprehodimo po mestu. Samo voljo moramo imeti in vedeti, da vseh stvari pa le ni treba plačati. Sicer pa, kdo pravi, da ne moremo posedeti na klopci in spiti kave ali čaja, ki smo ga prinesli s seboj v termovki. Pa na vrh Pohorja se tudi ni treba z gondolo peljat, lahko gremo peš. Nehati se moramo zgovarjati na to, da nimamo denarja, in raziskati možnosti, ki so nam na voljo.  

Slovenci se radi zgledujemo po tistih, ki imajo več od nas. Kako so lahko drugi bolj razviti od nas? Pa če pogledam še bolj lokalno... Zakaj lahko imajo oni v Ljubljani višji standard kot mi v Mariboru? Zakaj so tam višje plače kot pri nas? Ljubljančani si lahko več privoščijo itd. In sem šla po mnenje iz prve roke. Poklicala sem prijateljico, ki že več let živi v Ljubljani in jo vprašala, kaj si misli o 200 evrih razlike med povprečno bruto plačo v njihovi regiji in v naši regiji. Ni dolgo razmišljala, da mi je odgovorila sledeče: »Že res, da je plača pri nas višja, imate pa pri vas za 500 evrov nižje najemnine. Še na Dunaju so cenejša kot tu.« Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se veliko ljudi iz Maribora vsak dan vozi na delo v prestolnico. Torej tudi ti zaslužijo višjo plačo kot kolegi v Mariboru. Seveda pri tem ne gre spregledati potnih stroškov, ki velikokrat znašajo toliko, kolikor je razlika med plačo tukaj in tam. Razmišljanje, da si Ljubljančani lahko več privoščijo, pa lahko izvira iz tega, da gre za večje mesto, z več prebivalci, z več priložnostmi, več dogodki… 

Ljudje! Bodite srečni, da živite v Mariboru, kjer si lahko vedno privoščite zdravo mero kulture, zabave in sprostitve, ne da bi morali za to odšteti še tisto malo, kar uspete prihraniti do konca meseca. In ne obremenjujte se toliko s tem, kar imajo drugi, ampak se osredotočite na to, kar imate vi. 

#instameetmb #igslovenia #instameet #maribor #slovenia #visitmaribor #feelslovenia

A photo posted by Ljubljanamylove (@xenia6) on