Slabost ali prednost (ne)opredeljenosti

Fotografija: Slavko Rajh

Fotografija: Slavko Rajh

 

Determiniran. Resno? Eh, zakaj bi bil? Zakaj pa ne bi bil? Biti determiniran dandanes je problem. V primeru, če si opredeljen za določeno stvar te ljudje, ki to vidijo iz drugega spektra, gledajo malo postrani.  Ne glede na to, ali imaš prav ali ne. Pri pouku filozofije smo se učili, da nobeno mnenje ni napačno. Vsa so enakovredna. Tega veliko število ljudi ne ve ali pa nočejo vedeti in uveljavljati samo svojo voljo. 

Vsaj meni je slednje dobro znano, dejansko gre za zgodbe vsakdana. Tipični primer so sošolci, ki se venomer pričkajo kdo je boljši nogometaš Messi ali Ronaldo. Postrežem pa vedno z enakim odgovorom: »Pa dajte no, saj nismo v šestem razredu osnovne šole, oba sta edinstvena. Ne moraš ju primerjati med seboj. Bodimo ponosni, da ju imamo sploh možnost gledati. Uživajmo dokler še imamo ta privilegij.«

Opredeljenost pa terja tudi ceno omejenosti. Zagovarjati moraš le tisto, za kar misliš, da je (po tvoje) prav. Ampak samo po tvoje. Priznam, da sem včasih enak, ne pa vedno. Na trenutke nanese pogovor tudi na kakšno situacijo, pri kateri je veliko lažje igrati nevtralca kot npr. pri politiki, o kateri nimam blage veze. Za razliko od slednje raje berem in tudi zaidem v gledališče. Pred kratkim sem to tudi storil, razen da nisem sedel v SNG- ju Maribor s starši, temveč v amfiteatru II. gimnazije Maribor z (re)kreativci. Ampak ne z vsemi: en ni utegnil priti na predstavo, drugi pa je igral glavno vlogo na odru - Rene Puhar. 

Človek premore toliko talentov, ki jih po navadi niti trije skupaj ne spravijo. Da bi bila mera polna, je še za svoje vlogo napisal tekst. Če sem povsem iskren, priznam, da pomena besede determiniran, pred ogledom predstave nisem poznal?. Začetek je bil sila čuden oz. nenavaden, vsebina pa za moje pojme rahlo nerazumljiva, scena, koreografija in performans pa fantastični. Ampak kaki faktor sem jaz, da bo ocenjeval Renejevo predstavo?. Sem zgolj eden izmed gledalcev, ki je izrazil svoje mnenje o dogodku, ki nima bog ve kakšne verodostojnosti. Ampak stvari so navsezadnje takšne, kakršne se zdijo vsakemu posamezniku posebej.