BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220125T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220125T180000
DTSTAMP:20260421T165633
CREATED:20220117T111329Z
LAST-MODIFIED:20220117T122912Z
UID:15969-1643133600-1643133600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Svetovni film: primeri alternativ zahodnemu filmskemu kanonu
DESCRIPTION:Vabljen_a na predavanje v ciklu Zgodovina filma. Srečale_i se bomo na Zoomu\, kjer nam bo Petra Meterc\, literarna kritičarka\, ki je leta 2020 prejela nagrado revije Ekran za najboljšo mlado filmsko kritičarko približala nekatere primere alternativ zahodnemu filmskemu kanonu.\n\n\n\n\n\n\n\n\nUdeležba je brezplačna.brezplačna. Dogodek bo potekal na spletu. Pridružite se mu s klikom na povezavo:\n\n\n\n\n\n\nSvetovni film: primeri alternativ zahodnemu filmskemu kanonu\nNa predavanju se bomo posvetili nekaterim primerom alternativ zahodnemu filmskemu kanonu in razmišljali\, kako se razlikujejo studijske in avtorske zahodne produkcije in kaj je tisto\, kar je tovrstnim alternativam skupno. Pogledali si bomo gibanje Tretjega filma\, ki sta ga v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja začela argentinska filmska ustvarjalca Fernando Solanas in Octavio Getino\, omenili studijske produkcije globalnega juga\, kakršen sta indijski Bollywood in kasnejši nigerijski Nollywood ter predstavili nekaj sodobnih skupnostnih filmskih praks\, ki danes predstavljajo alternativno nezahodno filmsko ustvarjanje\, denimo rožavsko filmsko komuno\, avstralski staroselski kolektiv Karrabing\, Wakaliwood ipd. \n\n\n\n\n\n\nPetra Meterc \n\n\n\n\n\n\nje diplomirala iz anglistike in polonistike. Vrsto let je na Radiu Študent pripravljala oddajo Tu pa tam\, ki slovenskim bralcem s prevodi predstavlja še nepoznane tuje sodobne literarne glasove. Prevaja iz poljščine in angleščine\, leposlovne prevode objavlja revijalno in knjižno. Piše literarne in filmske kritike\, je članica Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI. Prejemnica nagrade revije Ekran za najboljšo mlado filmsko kritičarko (2020). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel predavanj iz zgodovine filma bo v okviru petnajstih predavanj osvetlilo začetke in razvoj filma iz različnih perspektiv. Pričeli bomo z s samim rojstvom filma in mitom o bratih Lumiere\, nadaljevali z nemim filmom\, se dotaknili sovjetskega montažnega filma\, italijanskega neorealizma\, jugoslovanskega črnega in francoskega novega vala. Nato bomo obrnili fokus na filmske zvrsti ter se posvetili dokumentarnemu\, eksperimentalnemu\, kratkemu pa hollywoodskemu filmu in alternativam zahodnemu filmskemu kanonu. Cikel bomo zaključili z reprezentacijo žensk v slovenskem filmu\, slovenskim poosamosvojitvenim filmom in pregledom obetov filma za 21. stoletje.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel zgodovina filma nastaja v koprodukciji Film Factory v sklopu izobraževalnega programa Film Smoothie in Pekarne Magdalenske mreže v sklopu programa Galerija K18. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/svetovni-film-primeri-alternativ-zahodnemu-filmskemu-kanonu-2022-01-25-18-00-00/
LOCATION:Zoom
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/CZF-program-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220118T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220118T180000
DTSTAMP:20260421T165633
CREATED:20220104T092039Z
LAST-MODIFIED:20220104T124228Z
UID:15146-1642528800-1642528800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Jugoslovanski novi film
DESCRIPTION:Eksplozija subjekta/črna motnja?\n\n\n\n\n\n\n\n\nVabljen_a na predavanje v ciklu Zgodovina filma. Srečale_i se bomo na Zoomu\, kjer nam bo odgovorna urednica revije za film in filmsko KINO! ter predsednica Društva za širjenje filmske kulture KINO! dr. Maja Krajnc približal Jugoslovanski novi film.\n \n\n\n\n\n\n\n\n\nUdeležba je brezplačna.brezplačna. Dogodek bo potekal na spletu. Pridružite se mu s klikom na povezavo: https://us06web.zoom.us/j/83679539716#success\n\n\n\n\n\n\nJugoslovanski novi film: eksplozija subjekta/črna motnja?\nNovi jugoslovanski film ni bil ne v teoriji ne v praksi fiksiran kot postulat\, ki naj bi ga avtorji dosledno uresničevali. Posamezniki so pri svojem ustvarjanju uživali precejšnjo stopnjo svobode\, lahko so delovali neodvisno\, na ta način pa tlakovali\, po besedah Dušana Stojanovića\, »mozaik« povsem avtorskih poetik in stilov\, ki pa so nerazdružljivo povezani s socialno-političnim kontekstom socialistične Jugoslavije v šestdesetih letih. Prav politični ali družbeni dejavniki\, ki jih nekateri novi in predvsem »črni« jugoslovanski filmi obravnavajo\, »zagotavljajo energijo\, ki jim daje njihov brezkompromisen progresivni« in »subverzivni naboj«. Zaradi estetskega radikalizma (avtorji so se zoperstavljali narativnim oblikam\, tematikam in strukturam ter vizualnim/zvočnim konvencijam večinskega filma)\, socialnega naboja in političnih implikacij\, ki jih je novi film sprožal\, predstavlja pravzaprav eno najsubverzivnejših gibanj šestdesetih let. \n\n\n\n\n\n\nDr. Maja Krajnc \n\n\n\n\n\n\nrojena leta 1982 je doktorirala iz Medijskih študijev na ISH. Od leta 2007 je (ustanovitvena) članica uredniškega odbora revije KINO!\, od leta 2011 pa odgovorna urednica revije za film in filmsko KINO! ter predsednica Društva za širjenje filmske kulture KINO!. Na področju avdio-vizualne umetnosti deluje kot avtorica in urednica publikacij (Razpad Jugoslavije na filmu Pavla Levija\, Film proti spektaklu Jean-Louisa Comollija\, Vzgoja za film Alaina Bergalaja\, Camera politica Emmanuela Barota\, zbornik Jesenske šole 2016: Vidiki postjugoslovanskega filma). Kot redna zunanja sodelavka Slovenske kinoteke koordinira\, pripravlja in izvaja pedagoški program Kino-katedra za osnovnošolce in srednješolce; je avtorica izobraževalnega priročnika za učitelje Osnove filmske ustvarjalnosti. Je koordinatorica in izvajalka projekta Razumevanje filma. Pod okriljem Društva KINO! izvaja izobraževalni program za mlade Ostrenje pogleda ter sodeluje z mnogimi filmskimi ustanovami in festivali. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel predavanj iz zgodovine filma bo v okviru petnajstih predavanj osvetlilo začetke in razvoj filma iz različnih perspektiv. Pričeli bomo z s samim rojstvom filma in mitom o bratih Lumiere\, nadaljevali z nemim filmom\, se dotaknili sovjetskega montažnega filma\, italijanskega neorealizma\, jugoslovanskega črnega in francoskega novega vala. Nato bomo obrnili fokus na filmske zvrsti ter se posvetili dokumentarnemu\, eksperimentalnemu\, kratkemu pa hollywoodskemu filmu in alternativam zahodnemu filmskemu kanonu. Cikel bomo zaključili z reprezentacijo žensk v slovenskem filmu\, slovenskim poosamosvojitvenim filmom in pregledom obetov filma za 21. stoletje. \n\n\n\n\n\n\nCikel zgodovina filma nastaja v koprodukciji Film Factory v sklopu izobraževalnega programa Film Smoothie in Pekarne Magdalenske mreže v sklopu programa Galerija K18. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jugoslovanski-novi-film-2022-01-18-18-00-00/
LOCATION:Zoom
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/jugoslovanski-film-1024x820-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220116T150000
DTSTAMP:20260421T165633
CREATED:20220104T113028Z
LAST-MODIFIED:20220104T123654Z
UID:15165-1642183200-1642345200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Gledališče dialoga kot metoda dela z mladimi
DESCRIPTION:V družbi individualizma smo premalo osredotočeni na razumevanje drugih\, na dialog in vključevalnost. Na delavnici bomo raziskovali vprašanja\, kako razumeti svoja lastna prepričanja ter prepričanja drugih ljudi ter pri tem širiti strpnost in zmanjševati diskriminacije. Delavnica ponuja konkretne vaje in tehnike gledališča za družbene spremembe\, kjer lahko dialog prenesemo v skupinsko delo. Namen delavnice je predstaviti gledališče dialoga kot vključujočo in participativno obliko dela z mladimi\, kjer na primerih iz vsakdanjega življenja raziskujemo razmerja moči in neenakosti v družbi. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nUsposabljanje\, namenjeno strokovnim delavkam_cem v vrtcih\, šolah in drugih organizacijah\, bo potekalo na spletu od petka\, 14. 1. do nedelje\, 16. 1. 2022. V petek med 18.00 in 20.00 ter v soboto in nedeljo med 9.00 in 15.00. Usposabljanje obsega 18 pedagoških ur in je v katalogu Katis ovrednoteno z 1 točko. \n\n\n\n\n\n\n\nPrijave sprejemamo v sistemu Katis in po e-pošti na naslov barbara.polajnar@gmail.com do 10. 1. 2022. Cena delavnice je 59\,00 €. \n\n\n\n\n\n\nVsebina delavnice:\n\n\n\n\n\n\nZ gledališčem dialoga kot vključujočo in participativno obliko dela z mladimi ali najmlajšimi (metoda se lahko prilagodi glede na to\, komu je namenjena)\, bomo na primerih iz vsakdanjega življenja raziskovali razmerja moči in neenakosti v družbi. Cilj je osvobajanje posameznic in posameznikovkov preko gledališke pedagogike\, katere teoretske osnove izhajajo iz Pedagogike zatiranih Paula Freira. Glavna ideja Freirea se v metodi Gledališča zatiranih kaže skozi poudarek\, da izobraževanje vedno poteka vzajemno med učiteljem in učencem ter se ves čas učimo drug od drugega. Obravnavali bomo raznolike vaje in igre iz nabora gledališča dialoga in gledališča za družbene spremembe ter spoznavali različne tehnike s katerimi lahko naslavljamo najrazličnejše teme. Gledališče dialoga hkrati predstavlja prostor\, kjer spregovorimo o tematikah\, o katerih sicer ne govorimo. To dosegamo preko dialoga\, namesto večih vzporedno potekajočih monologov. Predstavlja metodo vzpostavljanja raznolikih načinov komunikacije in osebnega izražanja\, skupinske dinamike ter opozarjanja na neenaka družbena razmerja v družbi skozi interaktivne in sodelujoče pristope ter aktivno participacijo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nS širjenjem kritičnega mišljenja in družbene aktivacije posameznikov skrbimo za trajnostno in bolj strpno družbo.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOsrednji cilji delavnice:\n\n\n\n\n\n\n\n– razvijanje raznolikih orodij komuniciranja in vzpostavljanja dialoga\, \n– razvijanje varnega prostora za deljenja osebnih zgodb\, ki se jih umešča v širše družbeno delovanje\, \n– gradnja skupnosti in povezanosti skupine\, ki vodi do sprememb posameznika in družbe\, \n– razvoj skupnostnega dela (community work) in aktivne udeležbe\, \n– spoznavanje načinov skupnega soustvarjanja in sooblikovanja gledališča kot razumljivega medija\, \n– razvijanje desenzitivinosti in samozavesti za javno izražanje\, \n– spoznavanje in uporaba telesa kot orodja za (samo)izražanje\, komuniciranje in doseganje sprememb\, \n– zavedanje in razumevanje družbenih neenakosti na interaktiven\, sodelujoč in vključujoč način\, \n– razvoj razumevanja\, da razmerja moči v družbi niso dana oz. samoumevna in da jih lahko spreminjamo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bomo spoznali in obravnavali:\n\n\n\n\n\n\n\n– teoretske osnove pedagogike zatiranih\, \n– osnovne principe in orodja v gledališču dialoga ter gledališču za družbene spremembe\, \n– vaje in igre iz gledališke pedagogike\, \n– tehnike slikovnega\, časopisnega gledališča ter forumsko gledališče ter estetiko gledališča zatiranih. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazvijali bomo:\n\n\n\n\n\n\n\n– kompetence branja\, analiziranja\, vrednotenja\, kritike in uporabe informacij v medijih\, socialnih omrežjih in na spletu. Časopisno gledališče opozarja na moč medijev\, ki so v rokah dominantnega razreda (Kaj je v članku in na fotografijah izpostavljeno\, kaj skrito? Komu so novice namenjene?); \n– empatijo\, vključevalnost in razumevanje\, kompetence strpnosti in medkulturnega dialoga; \n– pristope lastnega dela vsakega udeleženca (sprotno apliciranje in priprava za prenos na skupino). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nUdeleženke_ci boste prejele_i potrdilo o udeležbi z navedbo števila ur in obravnavanih vsebin. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nizvajalka \nBarbara Polajnar (1987)\nje študirala kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani\, kjer je diplomirala in magistrirala na temo gledališča zatiranih. Od leta 2010 je izvajalka delavnic\, usposabljanj in izobraževanj v tehnikah gledališča zatiranih v Sloveniji (Zavid BOB\, Pekarna Magdalenske mreže Maribor\, Ana Monro\, KUD Transformator\, SNG Nova Gorica\, Mreža Mama\, MKC Maribor\, MC Trbovlje\, Mc Zagorje ob Savi\, Bunker\, Šola v kulturi\, Filozofska fakulteta v Mariboru – oddelek za slavistiko\, Javna Agencija za knjigo RS\, Vrtec Jarše\, KUD Kibla\, II. Gimnazija Maribor – OIV vsebine) in v tujini (Avstrija\, Južnoafriška Republika\, Romunija\, Bolgarija\, Nepal\, Hrvaška itd.).\nOd leta 2015 v KUD Transformator organizira in izvaja Transformatorjevo Akademijo Gledališča Zatiranih – TAGZ\, ki poteka 1-krat letno z namenom usposabljanja novih mentorjev v metodi gledališča zatiranih. Je so-ustanoviteljica in zakonita zastopnica Kulturno umetniškega društva Transformator. V Mariboru vodi gledališkoaktivistično skupino ZIZ. Je programska vodja mednarodnega Ne-festivala gledališča zatiranih (od 2013 naprej).\nS prispevki o gledališču zatiranih je sodelovala na simpozijih in konferencah (mednarodna konferenca Caravan: WE-FORGET\, simpozij Gledališke pedagogike\, simpozij – Izzivi medkulturnega dialoga v Mariboru\, Skozi oči prekariata\, Amfiteatrov simpozij na temo ljubiteljskega gledališča)\, prav tako pa objavlja prispevke (Družboslovne razprave\, Folio\, Nevladna\, zbornik Praznovanje možnosti transformacije ?) \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/gledalisce-dialoga-kot-metoda-dela-z-mladimi-2022-01-14-18-00-00-2022-01-16-15-00-00/
LOCATION:Zoom
CATEGORIES:Delavnice,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Gledalisce-dialoga-kot-metoda-pri-delu-z-mladimi-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211222T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20211222T180000
DTSTAMP:20260421T165633
CREATED:20211216T141600Z
LAST-MODIFIED:20211217T120710Z
UID:13515-1640196000-1640196000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Delavnica časopisnega gledališča: Božična prekarna
DESCRIPTION:Ob melodijah božičnih pesmi večkrat doživljamo podobno kot pri pregledu dnevnega časopisja. Iščemo pozitivno vzdušje\, končamo pa z nakodranimi možgani. Skupina Omletnice_ki se je tako odločila pokazati rogove in povabiti na predbožično spletno delavnico časopisnega gledališča\, ki se bo dogodila v sredo\, 22. decembra 2021\, ob 18. uri. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPredstavila bo skupino tehnik\, ki vas bodo pripravile na podroben analitičen pregled časopisnih člankov\, s katerimi smo vsakodnevno nasičeni\, a nepripravljeni na njihovo subtilno preusmerjanje naše pozornosti. Poskusimo skupaj preoblikovati besedilo in tako seči do njegovega bistva\, hkrati pa se poigrati z ritmom vaše najljubše ali vam najbolj nadležne božične pesmi. Kaj prispevki izpostavljajo in kaj prikrivajo\, komu so namenjeni in na kak način dominira tisti\, ki jih ustvarja? Ho ho ho. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOmletnice_ki se ukvarjajo predvsem s prekarnostjo kot z družbenim problemom\, za katerega menijo\, da bi se moral kolektivno ozavestiti in bi tako prekarni delavci lahko prepoznali svoj položaj. Ste tudi vi med njimi? In kako veste\, da niste? \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt je financiran s strani programa Erasmus+ in MOVIT. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/delavnica-casopisnega-gledalisca-bozicna-prekarna-2021-12-22-18-00-00/
LOCATION:Zoom
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/delavnica-casopisnega-bozicna-1024x536-2.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR