BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220416T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220416T193000
DTSTAMP:20260426T182358
CREATED:20220104T084728Z
LAST-MODIFIED:20220104T124503Z
UID:15134-1650137400-1650137400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Svatba – Posvetitev pomladi
DESCRIPTION:Edward Clug\, Igor Stravinski\nKoreograf: Edward Clug\n\n\nPremiera: 8. april 2022\, Velika dvorana\n\nGlasba Igor Stravinski \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor \nPremiera 8. april 2022\, Velika dvorana \nPosvetitev pomladi (Le sacre du printemps) je kultno glasbeno delo 20. stoletja\, ki ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja\, ampak je obenem tudi prelomnica v glasbeni zgodovini. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju\, vse od prve postavitve Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes. Iniciacijo Clugove postavitve predstavlja prav izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njegove hermetične koreografije in “moteče” naprednosti za\ntedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi je Edward Clug tudi zasnoval kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri\, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju. \nClugova interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu\, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega\, tj. poganskega časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device\, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu\, da bi to povečalo rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z\nbradami – dva spolna simbola moškega in ženske\, izolirana v sodoben čas in prostor\, v katerem se bo zgodila “posvetitev” pomladi prihajajočega leta. \nV približno istem času\, ko je luč sveta ugledal balet Posvetitev pomladi (leta 1913)\, je Stravinski pripravljal skice za še eno baletno stvaritev\, ki jo je skladatelj posvetil baletnemu impresariju Sergeju Djagilevu in njegovi skupini Ruski balet. Toda glasbena podoba skladbe\, ki jo je Stravinski pred praizvedbo v koreografiji Bronislave Nižinske poimenoval kot Les noces (Svatba) z opisnim podnaslovom “koreografirani prizori z glasbo in petjem”\, je do trenutka praizvedbe 13. junija 1923\nterjala večletno genezo. Po prvih skicah in izvlečku partiture\, ki je bil dokončan oktobra 1917\, se je Stravinski posvetil pisanju libreta\, pri čemer je izhajal iz ljudskih svatovskih besedil\, ki jih je zasledil v zbirki ljudskih pesmi Petra Kirejevskega iz leta 1911. Večina pesmi\, ki jih je uporabil Stravinski\, je iz južnega in zahodnega dela Rusije\, pri čemer je ohranjena avtentičnost tradicionalnih lokalnih praks: vaški pevci ob praznikih namreč niso peli besedil na točno določene\nmelodije\, ampak so kratke odlomke besedila in melodije sestavljali poljubno in naključno. Tako se tudi v Svatbi odlomki svatbenih pesmi\, vzkliki\, dovtipi in zbadljivke naključno povezujejo med seboj\, s čimer libreto spominja na ljudski jezik\, v katerem se razkrivajo globinske in arhaične plasti ruske folklore. \nPo dolgotrajnem procesu izčiščevanja orkestracije se je Stravinski naposled odločil za štiri pevske soliste\, mešani zbor in dve skupini tolkal (bodisi z nedoločljivo ali določljivo tonsko višino) in štirimi klavirji\, ki jih v sodobnih izvedbah nadomesti orkester. Sama struktura baleta\, ki se v zvočnem smislu sicer opira na izrazito ritmičnost in poudarjen mehanicizem tolkal\, je dvodelna\, ki jo zaokrožujejo štirje prizori – Kite (las)\, Na ženinovi domačiji\, Nevestino slovo in Poročno slavje.\nKot zgovorno namiguje naslov\, gre za poročni ritual oziroma svatbo\, o kateri sta se v skladu s tradicijo vnaprej dogovarjali družini ženina in neveste. Ruralna zamejenost vaške skupnosti je v glasbi Stravinskega ponazorjena z ritmično strogostjo in asketsko togostjo\, katerima se upirajo negotova čustva mladega para v času pred samo svatbo. Skozi ples se nanizajo različni “stadiji” rituala\, med katerim se ženin in nevesta pred občestvom svojih družin sprva počutita kot žrtvi (kar je nenazadnje\ntudi zanimiva podobnost z vsebino Posvetitve pomladi)\, toda z naraščajočo intenziteto se začenja sproščati strast\, z njo pa začenja izginjati bariera med moškim in žensko. Ko so vsi strahovi pregnani\, mladoporočenca odideta novemu življenju naproti. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Krečič \nScenograf Marko Japelj\, kostumograf Leo Kulaš\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/svatba-posvetitev-pomladi-2022-04-16-19-30-00/2022-04-16/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Glasba,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/headerImg_2020-9.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220326T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220326T193000
DTSTAMP:20260426T182358
CREATED:20220104T084717Z
LAST-MODIFIED:20220104T124809Z
UID:15124-1648323000-1648323000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Carmen
DESCRIPTION:Georges Bizet\nRežija: Juan Guillermo Nova\n\n\nPremiera: 18. marec 2022\, Velika dvorana\n\nOpera v štirih dejanjih \nGlasba Georges Bizet\nLibreto Henri Meilhac\, Ludovic Halévy (po istoimenski noveli Prosperja Mériméeja)\nPraizvedba opere 3. marec 1875\, Opéra-Comique\, Pariz \nPremiera 18. marec 2022\, Velika dvorana \nKo je na začetku leta 1873 Georges Bizet od ravnatelja pariškega glasbenega gledališča Opéra-Comique Camilla du Locla prejel naročilo\, naj napiše opero Carmen\, je Mériméejeva istoimenska novela\, po kateri sta Henri Meilhac in Ludovic Halévy napisala operni libreto\, že skoraj tri desetletja vznemirjala francosko\, zlasti pariško družbo. Vsebina novele naj bi domnevno izhajala iz resnične zgodbe\, ki jo Mériméeju med njegovim študijskim potovanjem po Španiji zaupala grofica María Manuela\nKirkpatrick de Montijo. Mérimée je najvznemirljivejše dogodke iz življenja ciganke Carmen strnil v koherentno pripoved s tragičnim koncem (anti)junakinje\, ki je morala umreti zaradi maščevalnega ljubosumja zavrnjenega ljubimca (Don Joséja). Kot zanimivost\, ki potrjuje avtentičnost opernega sižeja\, velja omeniti tudi ohranjen Mériméejev potopis\, v katerem je pisec omenil svoje naključno srečanje s Carmen in pozneje tudi z Joséjem\, ki je medtem že prestajal zaporno kazen v čakanju na smrtno\nobsodbo. Prav Joséjevo pričevanje o njegovem usodnem srečanju s Carmen je ohranjeno tudi v Mériméejevi noveli\, ki je v celoti prvič izšla v knjižni obliki leta 1846. \nBizetev močan naslov na naturalizem kot do skrajnosti prignanega realizma se zrcali v prepričanju\, da mora libreto odražati “resnico ulice” oziroma postati zvest pričevalec tega\, kar se je v resnici zgodilo\, kar še posebej velja za fenomen “neprijetne resnice”. Libretista Meilhac in Halévy sta z upoštevanjem Bizetevih napotkov povečini sledila Mériméejevemu pripovednemu toku\, a sta ga za potrebe jasnejše odrske (re)prezentacije nekoliko racionalizirala in osredotočila na ljubezenski odnos med\nCarmen in Don Joséjem\, pri tem pa izločila nekatere neke nebistvene osebe. Kot Joséjevega nasprotnika sta tako libretista postavila le bikoborca (toreadorja) Escamilla\, kot “spodobni” ženski antipod Carmen pa dobrosrčno in naivno meščansko dekle Micaëlo. Radikalna in deloma tudi šokantna vsebina opere\, ki se skozi poveličanje ženskega užitka v ljubezni poigrava s tradicionalnim binarizmom patriarhata\, je v pregovorno liberalno francosko družbo vnesla nov\, ženski pogled na ljubezen in\nspolnost\, ki ga je šovinistična doktrina psevdopsihoanalize označevala s histerijo\, čeprav je v resnici stvar drugačna: vse načrtne črnitve in neutemeljene kritike opere Carmen\, ki so jih vestno producirali predvsem na “moralno zaskrbljenem” desnem političnem polu\, gre danes predvsem razumeti kot podle poskuse impotentnega in domišljijsko osiromašenega patriarhata\, da bi ukrotil libidinalni duh ženske in onemogočil plasiranje ženske kot legitimne heroine v družbi bližnje prihodnosti. \nZ opero Carmen\, ki je bila prvič izvedena 3. marca 1875 v pariški Opéri-Comique\, je Bizet nedvomno odstrl novo glasbeno atmosfero\, orkestrski kolorit\, onomatopejski glasbeni naturalizem španskega juga in s tako rekoč popolno glasbenodramaturško napetostjo dosegel svoj poslednji umetniški vrh\, ki ga velja razumeti kot zanesljiv preobrat k opernemu verizmu. Večplastnost glasbenega toposa in daljnosežnost Bizeteve Carmen je občudovala cela vrsta skladateljev in filozofov\, med drugimi tudi\nČajkovski in Nietzsche. Zlasti slednji je v Bizetevi partituri\, ki še danes nima svoje “etablirane” dokončne podobe – kar velja pripisati predvsem dokomponiranim recitativom\, ki so v produkcijah po praizvedbi nadomestili odrski govor\, sicer značilen za zvrst francoske opére comique –\, občudoval “dramsko mojstrstvo”\, motiv usode pa je označil kot “epigram strasti” in nasploh najboljše\, kar je bilo (tokrat sicer v glasbeni “literaturi”) o ljubezni napisanega po Stendhalu. \n\nZasedba\nDirigent: Jon Svinghammar \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/carmen-2022-03-26-19-30-00/2022-03-26/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/headerImg_2020-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220127T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220127T193000
DTSTAMP:20260426T182358
CREATED:20211203T111243Z
LAST-MODIFIED:20220103T124636Z
UID:12507-1643311800-1643311800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti Akademije za glasbo UL
DESCRIPTION:Koncert solistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfoničnega orkestra SNG Maribor\n\nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent Iztok Kocen (alumni) \nSolisti \nDaniel Šimek\, akordeon\nMentor: prof. Borut Zagoranski \nSamanta Škorja\, klarinet\nMentor: prof. Jože Kotar \nLara Hrastnik\, harfa\nMentor: prof. Mojca Zlobko Vajgl \nBarbara Spital\, flavta\nMentor: prof. Karolina Šantl Zupan \nDavor Lončar Petrović\, skladatelj\nMentor: prof. Dušan Bavdek \nProgram \nOle Schmidt \nSimfonična fantazija in Allegro za akordeon in komorni orkester\, op. 20 \nCarl Maria von Weber \nKoncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru\, op. 74 \nLucijan Marija Škerjanc \nKoncert za harfo in komorni orkester \nAndre Jolivet \nKoncert za flavto in orkester \nDavor Lončar Petrović \nZvezde (noviteta) \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncert-simfonicnega-orkestra-sng-maribor-s-solisti-akademije-za-glasbo-ul-2022-01-27-19-30-00/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/headerImg_2020-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211223T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20211223T193000
DTSTAMP:20260426T182358
CREATED:20211202T153126Z
LAST-MODIFIED:20211217T122013Z
UID:12358-1640287800-1640287800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra
DESCRIPTION:Božično-novoletni koncert\n\n22. in 23. december 2021 ob 19.30\, Velika dvorana SNG Maribor \nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent Simon Krečič\nSolistke in solist Sabina Cvilak\, sopran\, Rebeka Lokar\, sopran\, Andreja Zakonjšek Krt\, sopran\, Martin Sušnik\, tenor\, Oksana Pečeny Dolenc\, violina \nNajlepše arije in odlomki iz opernih in operetnih mojstrovin Richarda Straussa\, Léa Delibesa\, Franza Lehárja in Roberta Stolza ter koncertnih in orkestralnih del Petra Iljiča Čajkovskega\, Johanna Straussa ml.\, Manuela de Falle\, Jacquesa Offenbacha idr. \nProgram \nRichard Strauss: Valčki iz prvega dejanja opere Der Rosenkavalier \nGeorges Bizet: La fleur que tu m’avais jetée\, arija Dona Joséja iz drugega dejanja opere Carmen\, \nsolist Martin Sušnik \nLéo Delibes: Viens\, Mallika\, les lianes en fleurs\, cvetlični duet iz prvega dejanja opere Lakmé\, \nsolistki Rebeka Lokar\, Andreja Zakonjšek Krt \nJohann Strauss ml.: Rože z juga (Rosen aus dem Süden)\, op. 388 \nRichard Strauss: Beim Schlafengehen iz cikla Štiri poslednje pesmi\, solistka Sabina Cvilak \nPeter Iljič Čajkovski: Cvetlični valček iz drugega dejanja baleta Hrestač \nRichard Strauss: Marie Theres’! Hab’ mir’s gelobt\, zaključni tercet iz tretjega dejanja opere Der Rosenkavalier\, solistke Sabina Cvilak\, Rebeka Lokar\, Andreja Zakonjšek Krt \n***** \nRobert Stolz: Spiel’ auf deiner Geige\, arija Jadje iz prvega dejanja operete Venera v svili\, solistka Sabina Cvilak \nVittorio Monti: Čardaš\, za violino in orkester\, solistka Oksana Pečeny Dolenc \nLuigi Arditi: Il bacio (Poljub)\, solistka Andreja Zakonjšek Krt \nFranz Lehár: Meine Lippen\, sie küssen so heiß\, arija Giuditte iz četrtega prizora operete Giuditta\, \nsolistka Rebeka Lokar \nAgustín Lara: Granada\, solist Martin Sušnik \nManuel de Falla: Španski ples za violino in orkester iz drugega dejanja opere Kratko življenje\, \nsolistka Oksana Pečeny Dolenc \nRuperto Chapí: Al pensar en el dueño de mis amores\, iz drugega dejanja komične zarzuele Zabedejevi hčeri\, solistka Sabina Cvilak \nJacques Offenbach: Uvertura k opereti Orfej v podzemlju \nNezadržno približevanje veselega decembra in prazničnega vzdušja\, ki je tudi letos nekoliko drugačno zaradi omejenega javnega življenja\, je lahko lepa priložnost za skupno druženje ob navdihujoči glasbi. Z željo\, da bi v karseda dobrem razpoloženju in ob primerni glasbeni popotnici zakorakali v novo leto 2022\, smo za vas pripravili vznemirljiv glasbeni večer v znamenju rož in cvetja\, ki je stkan iz številnih bleščečih utrinkov in strastnih ritmov iz svetovne glasbene zakladnice. Prvi del\nkoncerta je tako namenjen predvsem glasbenim mojstrovinam\, ki so tako ali drugače simbolno povezane s cvetjem\, v drugem delu glasbenega dogodka pa se bomo v urnem koraku sprehodili od najznamenitejših dunajskih operet\, madžarskega čardaša pa vse do vročekrvnih ritmov iz Španije in Latinske Amerike. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bozicno-novoletni-koncert-simfonicnega-orkestra-2021-12-23-19-30-00/2021-12-23/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-bozicni-simfoniki-web_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211202T193000
DTEND;TZID=UTC:20211202T193000
DTSTAMP:20260426T182358
CREATED:20211123T115821Z
LAST-MODIFIED:20211129T074052Z
UID:10682-1638473400-1638473400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Aida
DESCRIPTION:Giuseppe Verdi \nAida \nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\nPremiera: 26. november 2021\, Velika dvorana\n\nVelika opera v štirih dejanjih \nLibreto Antonio Ghislanzoni\nPraizvedba opere 24. december 1871\, Kedivska opera v Kairu \nAida je opera v štirih dejanjih in sedmih slikah\, v kateri se je Verdi vsaj podzavestno\, če že ne odkrito zgledoval po formatu francoske velike opere (fr. grand opéra)\, v katero so z namenom poudarjanja spektakularnosti in impozantnosti vključene še razkošne plesne (baletne) točke. Operni libreto naj bi po osnutku egiptologa Françoisa Augusta Marietteja napisal Antonio Ghislanzoni\, čeprav je okrog literarne predloge še nekaj nejasnosti. Predvsem ni natanko dognano\, kdo je resnični avtor\nosnutka\, bodisi omenjeni egiptolog in arheolog Mariette\, ki je libreto predložil Verdijevemu prijatelju Camillu du Loclu\, bodisi Mariettejev brat Eduard\, ki je leta 1866 spremljal svojega brata po Egiptu\, ko je zbiral dokumentarni material za razstavo leta 1867\, in ki trdi\, da je pravi pisec osnutka. Za nameček pa obstaja še četrta možnost avtorstva\, ki ga dokazuje ameriška zgodovinarka in muzikologinja Mary Jane Phillips-Matz\, saj naj bi po nekaterih indicih resnični avtor libreta bil\nTemistocle Solera\, ki se je podpisal pod avtorstvo libretov kar pet Verdijevih oper – Oberto\, Nabucco\, Lombardijci na prvi križarski vojni\, Ivana Orleanska in Atila). \nKakorkoli že\, po francoskem besedilu Camilla du Locla je Antonio Ghislanzoni (1824–1893)\, nekdanji baritonist\, izdajatelj milanskega glasbenega časopisa Gazetta musicale in plodovit prirejevalec opernih libretov\, delo prevedel v italijanščino\, Verdi pa je sodeloval pri njegovi dokončni obliki. Opero je sicer naročil egiptovski podkralj Ismail paša za slovesnosti ob odprtju Sueškega prekopa leta 1870\, a se je premiera zaradi nemško-francoske vojne zavlekla za več kot eno leto. 24. decembra\n1871 je bila Aida le izvedena z ogromnim uspehom in je kmalu postala ena najbolj priljubljenih Verdijevih del in ena najbolj priljubljenih oper svetovnega repertoarja nasploh. Ko je obšla že vse svetovne odre\, je leta 1912 v novi luči zasijala ob vznožju piramid na prostem. \nAida je po pravici eno najpomembnejših Verdijevih del. Skladatelj jo je oblikoval v velikih sestavih\, tj. v prepričljivih glasbenodramaturških konfiguracijah z učinkovitimi stopnjevanji in predvsem s pretanjenim glasbenim kontrastiranjem med čustveno intimnim in družbenim\, herojskim oziroma javnim. Že to\, da je tako časovno kot prostorsko posegel v antično porečje afriškega Nila\, je vneslo v evropski kulturni kontekst več kot zgolj mimobežno zanimivost. Z novimi harmonskimi sozvočji in s\ntematiko\, ki naj bi bila naslonjena na krajevno barvitost obrežij Nila\, je Verdi pričaral eksotiko\, ki je bila za tedanje (in tudi sedanje) občinstvo privlačna od prvega trenutka. Dosledneje kot v svojih prejšnjih glasbenogledaliških delih je Verdi izkoristil možnosti vodilnega motiva\, ki se v operi ponavlja vselej\, ko nastopi neka konkretna oseba oziroma se pojavi neka določena situacija. Na motivu Aide kot naslovne “junakinje”\, Radamèsove srčne izvoljenke\, sicer etiopske sužnje v\negiptovskem ujetništvu\, sloni predigra opere; motiv faraonove hčere Amneris\, ki je prav tako zaljubljena v Radamèsa\, pa je drugi najpomembnejši glasbeni domislek. Večkrat se ponavlja motiv ljubosumja\, vmes pa je posejanih nešteto čudovitih melodičnih invencij\, od Radamèsove romance\, namenjene Aidi v prvem dejanju (Celeste Aida)\, Aidini herojsko-hrepeneči ariji Ritorna vincitor (s konca prvega dejanja)\, prek triumfalnih fanfar iz drugega dejanja pa vse do sklepnega dueta v četrtem dejanju\, ko\nse Aida in Radamès\, objeta v grobnici\, v svojih poslednjih skupnih trenutkih poslavljata od sveta. \n\nZasedba\nDirigent: Francesco Rosa \nAida – Rebeka Lokar\nRadames – Oscar Marin\nAmneris – Irena Petkova\nRamfis – Luka Ortar\nKralj  – Alfonz Kodrič\nAmonasro – Jaki Jurgec\nSvečenica – Valentina Čuden\nGlasnik  – Bogdan Stopar \nScenograf Alfredo Troisi\, kostumograf Luca Dall`Alpi\, oblikovalec luči Merat Pascal\, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\, asistent režije Tim Ribič\, koncertna mojstra Saša Olenjuk\, Oksana Pečeny Dolenc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/aida-2021-11-26-19-30-00/2021-12-02/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/MG_518_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20210916T193000
DTEND;TZID=UTC:20210916T203000
DTSTAMP:20260426T182358
CREATED:20211106T214342Z
LAST-MODIFIED:20211106T214342Z
UID:3145-1631820600-1631824200@kultura.maribor.si
SUMMARY:FESTIVAL MARIBOR: OGNJEMET RITMOV IN OBČUTIJ
DESCRIPTION:Simfonični orkester SNG Maribor\nDirigent: Gabriel Bebeşelea\nSolist: Simon Trpčeski\, klavir\nVelika dvorana\, SNG Maribor\n16. september 2021 ob 19.30\nOtvoritveni koncert Festivala Maribor 2021\n(slovenska skladba)\nFranz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru\, S 125\n***\nZoltán Kodály: Plesi iz Galante\nGeorge Enescu: Romunska rapsodija št. 1 v A-duru\, op. 11\n V koprodukciji s SNG Maribor.\nSimona Trpčeskega\, pianista iz Severne Makedonije\, ki je pred dvajsetimi leti na mah osvojil elitni svet zahodnoevropske klasične glasbe\, je neki kritik opisal kot »karizmatičnega kameleona«\, svobodnega glasbeniškega duha\, ki nas popelje »na nepredvidljiva popotovanja celo v glasbi\, za katero smo verjeli\, da jo dobro poznamo«. Trpčeskega bomo na Festivalu Maribor 2021 spoznali v vsej njegovi raznolikosti: kot suverenega virtuoza\, ki je stalni gost najuglednejših svetovnih odrov\, kot poglobljenega glasbenika\, ki z izbranimi glasbenimi partnerji razgrinja plasti kompleksne komorne glasbe\, in kot karizmatičnega Makedonca\, ki s svojo pristnostjo in toplo naravo uspešno povezuje na videz nezdružljive svetove in ljudi.\nNa otvoritvenem koncertu Festivala Maribor 2021 se nam bo Trpčeski predstavil z interpretacijo dela\, ki je v svoji družbi prav tako nenavadno\, kakor je Trpčeski med svojimi kolegi. Drugi klavirski koncert Franza Liszta\, po skladateljevih besedah »simfonični koncert«\, je več kot virtuozno razkazovanje – poln je barv\, razpoloženj in večplastnih povezav\, ki jih pronicljivi interpret lahko poveže v izvirno in napeto zgodbo.\nPianistu in Simfoničnemu orkestru SNG Maribor se bo pridružil gost\, s katerim Trpčeski posebno rad sodeluje. Izjemni Gabriel Bebeşelea je zaslovel kot najobetavnejši talent med romunskimi dirigenti. Na domačih tleh je že zgodaj požel toliko navdušenja\, da so ga pri njegovih štiriindvajsetih letih imenovali za prvega dirigenta operne hiše v Iaşiju\, s čimer je postal najmlajši glasbenik na takšnem položaju v romunski zgodovini. Bebeşelea nam bo predstavil glasbeno pestrost panonskih skladateljev. Slišali bomo Plese iz Galante madžarskega skladatelja Zoltána Kodályja\, o katerem je Bartok pripomnil\, da je posvojil jezik madžarske ljudske glasbe in ga tako mojstrsko obvlada\, kakor da bi bil njegov materni jezik. Skladno razpoloženje madžarskih plesov se bo raztegnilo v priljubljeno Romunsko rapsodijo Georgeja Enescuja\, ki je s svojim spontanim učinkom zahodnoevropske poslušalce prvič navdušil za romunsko glasbo. Prepričani smo\, da bo ta glasbeni ognjemet navdušili tudi nas!\n* Vstopnice: 25 € / upokojenci 20 € / študenti\, invalidi 12\,50 €.\nPričetek prodaje vstopnic: 16. avgust 2021.\nVstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.\nKoncert je del abonmaja Simfoničnega orkestra SNG Maribor 2021/2022.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/festival-maribor-ognjemet-ritmov-in-obcutij/
LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1623853849909-A4XIWN19TPI7V54NVLSC_22640-simfonicni-orkester-sng-maribor_h1-800x269.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR