BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20221219T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20221219T180000
DTSTAMP:20260406T204823
CREATED:20221213T093908Z
LAST-MODIFIED:20221214T131412Z
UID:29916-1671472800-1671472800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rosina šola delavskih pravic za mlade
DESCRIPTION:19. 12. 2022 ob 18.00\, Trg revolucije 9 \nRosina šola delavskih pravic za mlade\nLetos pod drobnogled jemljemo platformne ekonomije\, odstiramo plasti\, ki spremljajo tovrstne modele in opozarjamo na dejavnike vseprisotnega izkoriščanja. V prvem delu si ogledamo aktualen dokumentarec o spletnih platformah\, kot so Wolt\, Uber in Amazon in njihovih posledicah za vedno bolj prekarizirane delavke in delavce\, v drugem pa se pogovarjamo z novinarko Ano Lah\, ki je za potrebe svojega raziskovalnega novinarsta med drugim postala Woltova dostavljalka. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n18.00 \n\n\n\n\n\n\nDelo na zahtevo (The gig is up)\n\n\n\n\n\n\nKanada/Francija\, 2021\, barvni\, 88 minut \n\n\n\n\n\n\nS filmom Delo na zahtevo (The Gig is up)\, režiserke Shannon Walsh\, spoznamo svet odmaknjenosti\, ki je predrzno blizu vseh nas\, a se premalo zavedamo\, da ima čudovita nova tehnologija\, ki nam s kontaktom podjetij kot so Wolt\, Amazon\, Uber\, hitro\, enostavno\, poceni pričara ugodje\, tudi drugo plat kovanca\, kjer ta ista tehnologija postane strašljiva in pod vprašaj postavlja samo človeškost. \n\n\n\n\n\n\nFilm nam pokaže\, da je svoboda v delovnem okolju\, ki si jo tako želimo\, odvisna od ocene uporabnikov\, a le malokdo se zaveda kakšne posledice bo imela naša ocena za človeka\, ki cel dan kolesari tople obroke skozi mesto. Bleščeče obljube o prilagojenem prožnem delavniku\, neodvisnosti\, nadzor časa in denarja\, hitro zbledijo in delavci se znajdejo v ujetem položaju\, odvisni od ocen uporabnikov\, v nenehnem strahu\, da bodo prejeli slabo oceno ali svoje nerazpoložljivosti “deaktivirani”. Človeški davek nove tehnologije\, ki nam pričara vse in kadarkoli si želimo. \n\n\n\n\n\n\nS filmom želimo opozoriti na empatijo do ljudi\, ki so se znašli v kolesju trilijonske ekonomije na zahtevo. Zavedajmo se\, da gre za prekarne delavce\, ki srbijo\, da se naše potrebe izpolnjujejo in zato ponujajo svoj čas oz nenehno pripravljenost. Izziv prekarnosti kot obet njegove večnosti so tudi naprave\, ki jih imamo v žepu\, uporabljamo ves čas\, smo v mnogih pogledih postali odvisni od njih. \n\n\n\n\n\n\nKot pravi režiserka Shannon Walsh: “Posameznik\, ki opravlja priložnostna dela na podeželju Združenih držav Amerike\, ima z delavcem\, ki to počne v Indiji ali Nigeriji\, danes več skupnega kot kadarkoli prej. Neenakost je resnično postala globalna. Mislim\, da smo na pragu globalnega gibanja\, in upam\, da bo del njega tudi moj film” \n\n\n\n\n\n\nRežija: Shannon Walsh • Scenarij: Shannon Walsh\, Harold Crooks\, Julien Goetz • Fotografija: Étienne Roussy • Montaža: Sophie Farkas-Bolla • Glasba: David Chalmin\nProdukcija: Ina Fichman\, Luc Martin-Gousset • Festivali\, nagrade: CPH:DOX (svetovna premiera); Hot Docs; DOXA (otvoritveni film); Dokufest Prizren; Melbourne; Edinburg • Distribucija: Demiurg \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n19.45 \n\n\n\n\n\n\nPogovor z Ano Lah\n\n\n\n\n\n\nPo ogledu filma se platforminh ekonomij lotimo še skozi pogovor z raziskovalno novinarko Ano Lah\, ki se je letošnje poletje poglobljeno ukvarjala s spletno platformo za dostavo hrane pri nas. Z nami bo delila svoje uvide in izkušnje\, ko je spremljala in govorila z dostavljalkami_ci ter 3 dni tudi sama razvažala hrano po mariborskih ulicah. Dotaknile_i se bomo različnih vidikov\, ki jih platformne ekonomije uvajajo v sodobno družbo ter se spraševale_i o njihovih učinkih na uporabnike_ce\, dostavljake_ce\, restavracije\, skupnost\, državo… \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilm predvajamo v sodelovanju s festivalom DOKUDOC. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rosina-sola-delavskih-pravic-za-mlade-2022-12-19-18-00-00/
LOCATION:Trg revolucije 9
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/ROSINA-SOLA-DELAVSKIH-PRAVIC-ZA-MLADE-19.12-FB-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20221025T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20221025T180000
DTSTAMP:20260406T204823
CREATED:20221017T132200Z
LAST-MODIFIED:20221018T120552Z
UID:26962-1666720800-1666720800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?
DESCRIPTION:25. 10. 2022 ob 18.00\, Trg revolucije 9 \nCIKEL TEORIJA FILMA #8\n\n\n\n\n\n\nKako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa osmem predavanju filmskega publicista in teoretika\, nekdanjega urednika revije za film in televizijo Ekran dr. Stojana Pelka odgovarjamo na vprašanje »Kako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?«. Po predavanju se bo s predavateljem pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\nTarantino ali zakaj je fikcija boljša od realnosti?\n\n\n\n\n\n\nDa bi lažje razumeli pomen Deleuzove misli za filmsko teorijo\, velja uvodoma raziskati\, kaj je filozofa pripeljalo do filma: po eni strani modernistična iskanja drugačne metode\, denimo novovalovca Jean-Luc Godarda\, po drugi strani pa Deleuzova podrobna analiza slikarstva Francisa Bacona (1981) tik pred dvema zvezkoma knjige o Filmu (Podoba-gibanje izide 1983\, Podoba-čas pa 1985).\nZato bomo prav z Baconovimi triptihi\, sencami in sekvencami\, vstopili v svet Deleuzovih »junakov«: Eisensteina\, Ozuja\, Hitchcocka\, Rossellinija … S tem\, ko se bomo ukvarjali z avtorji na meji med podobo-gibanjem in podobo-časom\, se nam ne bosta izrisala le oba temeljna pola Deleuzove taksonomije filmskih podob\, temveč tudi bolj somračne cone njegovih filozofskih pojmov\, denimo podobe-kristala ali dividualnega. \n\n\n\n\n\n\nLotili se bomo dveh prelomnih filmov-potovanj\, Ozujevega v Tokio (1953) in Rossellinijevega v Italijo (1954) ter Pasolinijevega izreka (Teorema\, 1968)\, na poti pa nas bo vodilo vprašanje\, s katerim je Deleuze naslovil svoj nastop pred študenti in študentkami pariške filmske šole La Fémis 17. marca 1987: kaj je ustvarjalno dejanje? \n\n\n\n\n\n\nDr. Stojan Pelko \n\n\n\n\n\n\nje filmski publicist in teoretik\, nekdanji urednik revije za film in televizijo Ekran. Magister filozofije\, doktor socioloških znanosti. Pod mentorstvom dr. Slavoja Žižka doktoriral na temo Deleuzove tematizacije razmerja filma in filozofije Podoba misli. Študiral avdio-vizualne raziskave na pariški Sorbonne Nouvelle – Paris III. Vrsto let vodil seminar Sociologija kina na oddelku za Sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Avtor več knjig s področja filmske teorije: Očividci (1994)\, Pogib in počas. Podobe Wima Wendersa (z Andrejem Šprahom\, 1997)\, Podoba-misli (2006)\, urednik zbornika Vrzeli filma in arhitekture (2001). Avtor številnih člankov v zbornikih in filmskih revijah\, med režiserji se je monografsko posvečal avtorjem\, kot so Joseph Losey\, Alfred Hitchcock\, Wim Wenders\, Yasujiro Ozu\, Roberto Rosselini in v zadnjem času Abbas Kiarostami (geslo za Slovar cineastov v reviji Ekran\, januar 2022)\, Pier Paolo Pasolini (revija Kino\, marec 2022) in John Ford (Ekranov filmsko-teoretski krožek\, april 2022). Iz francoščine poleg Deleuzea prevajal še avtorje kot so Lacan\, Baudrillard\, Virilio\, Derrida\, Negri in Badiou. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENE LITERATURE: \n\nBadiou\, Alain: Deleuze\, hrumenje biti\, Filozofski inštitut ZRC SAZU\, Ljubljana\, 2012\nDeleuze\, Gilles:\nPodoba-gibanje\, Studia Humanitatis\, Ljubljana\, 1991\nKaj je filozofija? (s Felixom Guattarijem)\, Beletrina\, Ljubljana\, 2000\nFrancis Bacon. Logika občutja\, Hyperion\, Koper\, 2008\nPodoba-čas\, Studia Humanitatis\, Ljubljana\, 2020\nPelko\, Stojan: Podoba misli\, Študentska založba\, Ljubljana\, 2006\nŽižek\, Slavoj: Organs Without Bodies. Deleuze and Consequences\, Routledge\, New York\, London\, 2004\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Teorija filma nastaja v koprodukciji Film Factory\, Pekarne Magdalenske mreže in Mariborske knjižnice. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kako-nam-pojmi-gillesa-deleuzea-pomagajo-misliti-filmske-podobe-2022-10-25-18-00-00/
LOCATION:Trg revolucije 9
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/10/Deleuze-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20221018T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20221018T180000
DTSTAMP:20260406T204823
CREATED:20221010T122403Z
LAST-MODIFIED:20221011T090305Z
UID:26652-1666116000-1666116000@kultura.maribor.si
SUMMARY:LGBT film od cenzure do queerovstva
DESCRIPTION:18. 10. 2022 ob 18.00\, Trg revolucije 9 \nCIKEL TEORIJA FILMA #7\n\n\n\n\n\n\nLGBT film od cenzure do queerovstva\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa sedmem predavanju sociologinje\, pisateljice\, prevajalke\, publicistke\, literarne mentorice in lezbične aktivistke Suzane Tratnik obravnavamo LGBT film. Po predavanju se bo s predavateljico pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\nLGBT film od cenzure do queerovstva\n\n\n\n\n\n\nZakaj sploh govorimo o LGBT-filmu? Dotaknili se bomo mračnih in cenzuriranih lezbičnih in gejevskih likih v 60-ih in avantgardnih gejevskih režiserjev iz 70-ih\, ko je film Rose von Praunheima »Perverzen ni homoseksualec\, ampak družba\, v kateri živ« imel velik politični vpliv na gejevsko skupnost. Ta je kmalu aktivno nasprotoval filmom\, ki so senzacionalistično prikazovali življenje lezbijk in gejev. V 80-ih vse več filmov nastaja tudi v sami skupnosti\, prav tako festivali LGBT- filma po svetu\, leta 1984 tudi pri nas. Dandanes pa je LGBT film izrazito večplasten\, queerovski\, saj premika meje in binarne delitve spolov in usmerjenosti in seveda interpretira sodobne LGBT-skupnosti in gibanja. Zanimalo nas bo tudi vprašanje korektne igralske zasedbe transspolnih in LGBT likov nasploh kot oblike upora proti kulturni apropriaciji. \n\n\n\n\n\n\nSuzana Tratnik \n\n\n\n\n\n\nje diplomirala iz sociologije in magistrirala iz antropologije spolov. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica\, prevajalka\, publicistka\, literarna mentorica in lezbična aktivistka. Objavila je več proznih in esejističnih del\, napisala je monodramo\, radijsko igro in več esejističnih del. Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Že vrsto let je sodelavka Festivala LGBT-filma pri Škucu in sopiska filmskega kataloga. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \nČLANKI: \n\nSuzana Tratnik\, »Podobe lezbijk in gejev v filmu«\, Časopis za kritiko znanosti 229/230\, 2007 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SZWYI4N\nSuzana Tratnik\, »Lepotica za romantično večerjo: Podobe transspolnosti v slovenski igrani TV-produkciji«\, Časopis za kritiko znanosti\, št. 245\, let. XXXIX\, 2011\nSuzana Tratnik\, »Z naturizmom v bodočnost«\, Dialogi 1-2\, 2011\nSuzana Tratnik\, »30 let festivala lgbt-filma: med inkluzivnostjo in prezrtostjo«\, Bilten AIPA\, maj 2015 https://www.aipa.si/media/uploads/reports/9ru6W3RnzZ.pdf\nSuzana Tratnik\, »Najglasnejši šepet« – lezbična seksualnost v filmu«\, ČKZ 267\, 2017 https://www.ckz.si/arhiv/267/Pages-301-315.pdf\nKNJIGI:\nTeresa de Lauretis\, Film in vidno\, Škuc-Vizibilija\, Ljubljana 1998\nAndrea Weiss\, Vampirke in vijolice: lezbijke v filmu\, Škuc-Vizibilija\, Ljubljana 2010\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Teorija filma nastaja v koprodukciji Film Factory\, Pekarne Magdalenske mreže in Mariborske knjižnice. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDogodek bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi za zamejitev širjenja virusa Covid-19. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/lgbt-film-od-cenzure-do-queerovstva-2022-10-18-18-00-00/
LOCATION:Trg revolucije 9
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/10/TF-lgbt-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220906T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220906T180000
DTSTAMP:20260406T204823
CREATED:20220829T141214Z
LAST-MODIFIED:20220831T075959Z
UID:25490-1662487200-1662487200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tarantino ali zakaj je fikcija boljša od realnosti?
DESCRIPTION:Tarantino ali zakaj je fikcija boljša od realnosti?\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPo poletju na novi lokaciji nadaljujemo s ciklom teorije filma. Na šestem predavanju filozofinje in pisateljice Jele Krečič Žižek obravnavamo predvsem filme Tarantinovega opusa\, v katerih avtor samovoljno poustvarja zgodovino\, zgodovinske fakte\, in načrtno revidira preteklost. Po predavanju se bo s predavateljico pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\nTarantino ali zakaj je fikcija boljša od realnosti?\n\n\n\n\n\n\nZdi se\, da sodobni filmi in TV-serije vse pogostejo zasledujejo ideale realizma\, avtentičnosti\, nepotvorjenosti. Quentin Tarantino prav gotovo ne sodi v ta tabor\, ampak je nasprotno avtor\, ki v svojem opusu brezsramno posega po žanrih in slavi tisti Hollywood\, ki je s filmom ustvaril modele eskapizma in ustvarjanja alternativnih svetov. Predavanje bo posvečeno predvsem filmom Tarantinovega opusa\, v katerih avtor samovoljno poustvarja zgodovino\, zgodovinske fakte\, in načrtno revidira preteklost. Kaj je funkcija tovrstne kreacije v razmerju do prevladujoče ideologije in kje je zmota sodobnega stremljenja k neprevaranosti v popularni kulturi? Z analizo Neslavnih barab\, Djunga brez okov\, Bilo je nekoč… v Hollywoodu v navezavi na lacanovsko psihoanalizo in teorijo ideologije se bomo približali odgovorom. \n\n\n\n\n\n\nJela Krečič Žižek \n\n\n\n\n\n\nje filozofinja in pisateljica. V svojem teoretskem opusu se osredotoča na sodobno umetnost\, estetiko\, film in televizijo. Plod teh raziskovanj je med drugim knjiga Zmote neprevaranih: od modernizma do Hollywooda\, ki je let 2020 izšla pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Kot so-urednica je sodelovala pri več knjigah: Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost\, Zadeva Lubitsch in Lubitsch Can’t Wait. Uredila je tudi zbornik The Final Countdown: Europe\, Refugees and the Left. Predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje\, Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti. Zadnje leto je kot raziskovalka zaposlena pri projektu ARRS Resnica in indirektnost. Izdala je tudi dva romana. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nDolar\, Mladen (2013)\, »Biti ali ne biti? Ne\, hvala«\, v: Ivana Novak in Jela Krečič (ur.)\, Zadeva Lubitsch\, str. 117-137\, Ljubljana: Slovenska kinteka in Društvo za teoretsko psihoanalizo.\nHarvey\, James (1988)\, Romantic Comedy in Hollywood: From Lubitsch to Sturges\,New York: Da Capo Press.\nRobert von Dassanovsky (ur.) (2012)\, Quentin Tarantinos’s Inglorious Basterds: A manipulation of metacinema\, New York\, London: Continuum.\nJameson\, Fredric (2001)\, Postmodernizem\, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.\nLacan\, Jacques (2016)\, Hamlet\, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.\nZupančič\, Alenka (2004)\, Poetika. Druga knjiga\,Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.\nZupančič\, Alenka (2019)\, Konec\, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Teorija filma nastaja v koprodukciji Film Factory\, Pekarne Magdalenske mreže in Mariborske knjižnice. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDogodek bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi za zamejitev širjenja virusa Covid-19. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tarantino-ali-zakaj-je-fikcija-boljsa-od-realnosti-2022-09-06-18-00-00/
LOCATION:Trg revolucije 9
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/08/CTF_tarantino-1024x818-1.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR