BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211228T200000
DTEND;TZID=UTC:20211228T200000
DTSTAMP:20260610T022208
CREATED:20211123T120211Z
LAST-MODIFIED:20211129T093739Z
UID:10748-1640721600-1640721600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače
DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače \nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin  – Žan Koprivnik\nStarejši sin  – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2021-12-29-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/lowres-4-of-45_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211201T190000
DTEND;TZID=UTC:20211201T230000
DTSTAMP:20260610T022208
CREATED:20211124T120831Z
LAST-MODIFIED:20211125T094950Z
UID:10869-1638385200-1638399600@kultura.maribor.si
SUMMARY:To noč sem jo videl
DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan \nScenska balada v treh slikah \nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik  – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić  – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat  – Davor Herga\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja  – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan  – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja)  – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica  – Irena Varga\nFranc\, strežnik  – Ivica Knez\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nPesnik  – Matija Stipanič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju  – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne  – Nejc Ropret\nJanko Kralj  – Petja Labović\nMedicinska strežnica  – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem  – Davor Herga\, Robert Mraček\nVito\, pianist  – Vladimir Mlinarić\nGostje na Podgorskem  – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2021-12-01-19-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/Header-To-noc-sem-jo-videl_b.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR