BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220621T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220621T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220412T070623Z
LAST-MODIFIED:20220613T063559Z
UID:20540-1655841600-1655841600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Erik Gedeon\nVečno mladi\nEwig jung\nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Stipanič Drevenšek  – Matija Stipanič\, Jurij Drevenšek\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2022-06-21-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header_S3D9346_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220618T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220618T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220412T070621Z
LAST-MODIFIED:20220613T063228Z
UID:20538-1655582400-1655582400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače
DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače\nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin  – Žan Koprivnik\nStarejši sin  – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2022-06-18-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/plakat-Skupaj-sami1_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220618T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220618T100000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220412T070616Z
LAST-MODIFIED:20220610T102221Z
UID:20534-1655546400-1655546400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Heidi
DESCRIPTION:Johanna Spyri\nHeidi\nRežija: Ivana Djilas\n\nVeč informacij na spletni strani:www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/heidi.html\n\n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/heidi-2022-06-18-10-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220616T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220616T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220412T070614Z
LAST-MODIFIED:20220609T063059Z
UID:20532-1655409600-1655409600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Popolni tujci
DESCRIPTION:Tamara Damjanović po motivih filma\nPopolni tujci\nRežija: Tamara Damjanović\n\n\nPredstava traja 1 uro in 25 minut ter nima odmora.   Premiera: 9. februar 2019\, Stara dvorana\n\nKomična drama o razkrivanju skrivnosti\, ujetih v mobilne telefone \nŠtirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje\, z izjemo Filipa\, katerega prijateljica je doma obležala z vročino\, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk\, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije\, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni\, se zbrana druščina junaško odloči\, da ni skrivnosti\, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra\, da bo vsak od\nnjih klice\, SMS-e in MMS-e\, ki bodo prihajali med večerjo\, delil z vsemi zbranimi\, sproži sprva zabavne reakcije\, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti\, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov\, spremenijo slike o zakoncih\, partnerjih\, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat\, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve\, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko\nuprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović. \n\nZasedba\nAdam – Kristijan Ostanek\, Tomo Tomšič\nEva\, njegova žena  – Maša Žilavec\nAleksander  – Gorazd Žilavec\nMarta\, njegova žena  – Mateja Pucko\nDanijel  – Nejc Ropret\nBlanka\, njegova žena  – Ana Urbanc\, Eva Kraš\nFilip – Matevž Biber \nPrevajalka in lektorica Mojca Marič\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Darjan Mihajlović Cerar\, kostumografka Marita Ćopo\, avtor animacije Mihael Mahkovic\, oblikovalec svetlobe Luka Matić\, skladateljica Katarina Ranković\, glasbeniki Katarina Ranković\, klavir in vokal\, Ljubica Damčević\, violina\, Vladimir Jovanović\, trobenta\, Vojislav Savić\, glasbeno-tonski mojster \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/popolni-tujci-2022-06-16-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header_6_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220611T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220611T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220421T072706Z
LAST-MODIFIED:20220607T070813Z
UID:21008-1654977600-1654977600@kultura.maribor.si
SUMMARY:jerebika\, štrudelj\, ples pa še kaj
DESCRIPTION:Simona Semenič\njerebika\, štrudelj\, ples pa še kaj\nRežija: Jure Novak\n\nVeč informacij na spletni strani:https://mladinsko.com/sl/program/118/jerebika-strudelj-ples-pa-se-kaj\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jerebika-strudelj-ples-pa-se-kaj-2022-06-11-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-20.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220609T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220609T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220513T210719Z
LAST-MODIFIED:20220527T093226Z
UID:22094-1654804800-1654804800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Vsi ptice
DESCRIPTION:Wajdi Mouawad\nVsi ptice\nRežija: Ivica Buljan\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.mini-teater.si/si/articles/3701/vsi-ptice\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vsi-ptice-2022-06-09-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/05/headerImg_2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220421T072703Z
LAST-MODIFIED:20220526T101750Z
UID:21006-1654632000-1654632000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Vsi ptice
DESCRIPTION:Wajdi Mouawad\nVsi ptice\nRežija: Ivica Buljan\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.mini-teater.si/si/articles/3701/vsi-ptice\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vsi-ptice-2022-06-07-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-19.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220421T072701Z
LAST-MODIFIED:20220526T101726Z
UID:21004-1654632000-1654632000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Avgust v okrožju Osage
DESCRIPTION:Tracy Letts\nAvgust v okrožju Osage\nRežija: Janusz Kica\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/avgust-v-okrozju-osage-2022-06-07-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-18.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220606T203000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220606T203000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220421T072657Z
LAST-MODIFIED:20220526T101418Z
UID:21000-1654547400-1654547400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Cement
DESCRIPTION:Heiner Müller\nCement\nRežija: Sebastijan Horvat\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/cement\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/cement-2022-06-06-20-30-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-16.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220604T210000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220604T210000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220421T072647Z
LAST-MODIFIED:20220523T064439Z
UID:20988-1654376400-1654376400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Škofjeloški pasijon
DESCRIPTION:Oče Romuald/Lovrenc Marušič\nŠkofjeloški pasijon\nRežija: Jernej Lorenci\n\nVeč informacij na spletni strani:https://pgk.si/novice/skofjeloski_pasijon/484\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skofjeloski-pasijon-2022-06-04-21-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220602T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220602T180000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220421T072643Z
LAST-MODIFIED:20220516T062500Z
UID:20984-1654192800-1654192800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Požigi
DESCRIPTION:Wajdi Mouawad\nPožigi\nRežija: Nina Rajić Kranjac\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/pozigi\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pozigi-2022-06-02-18-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-9.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220527T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220527T180000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220412T070612Z
LAST-MODIFIED:20220504T074211Z
UID:20530-1653674400-1653674400@kultura.maribor.si
SUMMARY:To noč sem jo videl
DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan\nTo noč sem jo videl\nScenska balada v treh slikah\nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in 20 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik  – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić  – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat  – Davor Herga\, Uroš Smolej k. g.\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja  – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan  – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja)  – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica  – Irena Varga\nFranc\, strežnik  – Ivica Knez\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nPesnik  – Matija Stipanič\, Robert Korošec\, Aleš Valič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju  – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne  – Nejc Ropret\nJanko Kralj  – Petja Labović\nMedicinska strežnica  – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem  – Davor Herga\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nGostje na Podgorskem  – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n  \n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2022-05-27-18-00-00/2022-05-27/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/Header-To-noc-sem-jo-videl_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220525T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220525T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220413T062206Z
LAST-MODIFIED:20220504T073220Z
UID:20598-1653508800-1653508800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Romeo in Julija
DESCRIPTION:William Shakespeare\nRomeo in Julija\nRežija: Aleksandar Popovski\n\n\nPredstava traja 3 ure in ima en odmor.   Premiera: 22. januar 2021\, Stara dvorana\n\nLjubezenska tragedija\, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva \nNajslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593\, kjer je Shakespeare po svoje predelal\, nadgradil in razširil znano zgodbo\, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete\, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba\, v kateri živita\, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz\nSarajeva). Družbo\, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini\, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji\, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob\, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje\, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem\, da se je iz globokega blata mogoče\nrešiti samo tako\, da bomo nekega dne\, ob nekem dogodku\, mogoče ob še eni nepotrebni smrti\, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe\, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”. \nV Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil\, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu\, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea\nin Julije\, o poljubu v prvem dejanju. Objem\, dotik\, poljub\, spet objem. Kot nek ritem v pesmi\, sedemosminski takt. Ena dva tri\, ena dva tri … in dve družini\, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste\, kaj je razlog\, da Romeo ne dobi pisma\, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne\nmore razdvojiti!” \n\nZasedba\nJulija – Julija Klavžar\nRomeo – Žan Koprivnik\nPestunja – Ksenija Mišič\, Mateja Pucko\nPater Lorenzo  – Vladimir Vlaškalić\nCapulet – Kristijan Ostanek\nCapuletova  – Maša Žilavec\nTybalt  – Matevž Biber\, Nejc Ropret\nParis  – Vojko Belšak\nMonteg  – Nejc Ropret\, Viktor Hrvatin Meglič\nMontegova  – Mojca Simonič\nMontegova – Mirjana Šajinović\nBenvolio  – Petja Labović\nMercutio  – Blaž Dolenc\nKnez  – Davor Herga\nEva Kraš\nMateja Pucko\nMirjana Šajinović\nCleopatra Purice\nKlavdija Stanišič \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, prevajalec Srečko Fišer\, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković\, scenograf Sven Jonke (NUMEN)\, kostumografinja Jelena Proković\, skladatelj Marjan Nečak\, koreograf Žigan Krajnčan\, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski\, asistent režije Luka Marcen\, lektorica Mojca Marič\, asistentka kostumografije Nina Čehovin\, asistent scenografije Matic Gselman. \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/romeo-in-julija-2022-05-25-20-00-00/2022-05-25/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/SNG_Romeo_in_Julija_web_motiv2_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220521T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220521T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220107T112222Z
LAST-MODIFIED:20220111T081959Z
UID:15523-1653163200-1653163200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Življenje je sen
DESCRIPTION:Pedro Calderon de la Barca\nLa vida es sueño\nRežija: Dragan Živadinov\n\n\nPremiera: 14. maj 2022\, Stara dvorana\n\nŠpanski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. \nŽivljenje in sen je najbolj znano in priljubljeno Calderonovo dramsko besedilo\, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo\, saj predstavlja sestavni del hrbtenice klasičnega repertoarja. Kot filozofsko-pesniško delo (kjer izpostavlja protislovja notranje in zunanje razklanosti\, nepomirljive dvojnosti življenja in smrti\, resničnosti in sanj\, čutnosti in razuma) je zanimivo tudi danes\, saj izraža univerzalna\, večno živa vprašanja: kaj je resnica\, kaj je sen\, kaj je življenje? \nZgradba drame Življenje je sen je komplicirana (kot je to pri baročni dramatiki običajno)\, čeprav je hkrati osredotočena na bistvene točke dramskega zapleta in razpleta. Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali\, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar. Zato so ga že kot otroka zaprli v ječo\, dali pa so mu vzgojitelja. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo. Preden se\nkralj za to odloči\, hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo in prepeljejo v kraljevo palačo. Ko se prebudi\, mu povedo\, da je kralj\, on pa kmalu postane tako surov\, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci\, ki so spoznali pravega prestolonaslednika\, in kraljevo vojsko\, se Sigismund po notranjem spoznanju (“življenje je sen”)\, čeprav je očeta-kralja premagal\, prostovoljno odpove prestolu. \nDejstvo\, da se eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov odloči\, da bo režiral klasično dramsko delo\, gotovo obeta prvovrstno gledališko presenečenje. Živadinov bo (po štirih desetletjih “avantgardistične” umetniške kariere) prvič režiral v SNG Maribor. Ker je uprizoritveni koncept še v nastajanju\, lahko o interpretaciji in vizualizaciji Calderonove klasike samo predpostavljamo\, vsekakor pa bo zelo “avtorska”. \n\nZasedba\nVlado Novak\nBlaž Dolenc\nJulija Klavžar\nMinca Lorenci\nŽan Koprivnik\nMatevž Biber\nViktor Hrvatin Meglič\nIrena Varga\nEva Kraš\nMatija Stipanič \nDramaturginja Katja Markič\, scenografinja in kostumografinja Dunja Zupančič\, avtor glasbe Aldo Ivančić\, digitalne konstrukcije Gregor Mesec \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivljenje-je-sen-2022-05-21-20-00-00/2022-05-21/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Zivljenje-je_h-5.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220413T065513Z
LAST-MODIFIED:20220504T070909Z
UID:20635-1652558400-1652558400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Življenje je sen
DESCRIPTION:Pedro Calderon de la Barca\nŽivljenje je sen\nLa vida es sueño\nRežija: Dragan Živadinov\n\n\nPremiera: 14. maj 2022\, Stara dvorana\n\nŠpanski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. \nŽivljenje in sen je najbolj znano in priljubljeno Calderonovo dramsko besedilo\, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo\, saj predstavlja sestavni del hrbtenice klasičnega repertoarja. Kot filozofsko-pesniško delo (kjer izpostavlja protislovja notranje in zunanje razklanosti\, nepomirljive dvojnosti življenja in smrti\, resničnosti in sanj\, čutnosti in razuma) je zanimivo tudi danes\, saj izraža univerzalna\, večno živa vprašanja: kaj je resnica\, kaj je sen\, kaj je življenje? \nZgradba drame Življenje je sen je komplicirana (kot je to pri baročni dramatiki običajno)\, čeprav je hkrati osredotočena na bistvene točke dramskega zapleta in razpleta. Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali\, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar. Zato so ga že kot otroka zaprli v ječo\, dali pa so mu vzgojitelja. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo. Preden se\nkralj za to odloči\, hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo in prepeljejo v kraljevo palačo. Ko se prebudi\, mu povedo\, da je kralj\, on pa kmalu postane tako surov\, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci\, ki so spoznali pravega prestolonaslednika\, in kraljevo vojsko\, se Sigismund po notranjem spoznanju (“življenje je sen”)\, čeprav je očeta-kralja premagal\, prostovoljno odpove prestolu. \nDejstvo\, da se eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov odloči\, da bo režiral klasično dramsko delo\, gotovo obeta prvovrstno gledališko presenečenje. Živadinov bo (po štirih desetletjih “avantgardistične” umetniške kariere) prvič režiral v SNG Maribor. Ker je uprizoritveni koncept še v nastajanju\, lahko o interpretaciji in vizualizaciji Calderonove klasike samo predpostavljamo\, vsekakor pa bo zelo “avtorska”. \n\nZasedba\nVlado Novak\nBlaž Dolenc\nJulija Klavžar\nMinca Lorenci\nŽan Koprivnik\nMatevž Biber\nViktor Hrvatin Meglič\nIrena Varga\nEva Kraš\nMatija Stipanič\nGregor Prah \nDramaturginja in lektorica Katja Markič\, scenografinja in kostumografinja Dunja Zupančič\, avtor glasbe Aldo Ivančić\, digitalne konstrukcije Gregor Mesec\, lektor (mentor) Jože Faganel\, asistentka režije\, scenografije in kostumografije Katarina Majcen \n\n\n\n  \n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivljenje-je-sen-2022-05-14-20-00-00/2022-05-14/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/Zivljenje-je_h-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220403T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220403T180000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220313T141221Z
LAST-MODIFIED:20220314T131400Z
UID:19029-1649008800-1649008800@kultura.maribor.si
SUMMARY:To noč sem jo videl
DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan\nScenska balada v treh slikah\nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in 20 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik  – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić  – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat  – Davor Herga\, Uroš Smolej k. g.\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja  – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan  – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja)  – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica  – Irena Varga\nFranc\, strežnik  – Ivica Knez\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nPesnik  – Matija Stipanič\, Robert Korošec\, Aleš Valič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju  – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne  – Nejc Ropret\nJanko Kralj  – Petja Labović\nMedicinska strežnica  – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem  – Davor Herga\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nGostje na Podgorskem  – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2022-04-03-18-00-00/2022-04-03/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Header-To-noc-sem-jo-videl_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220312T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220312T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220217T200434Z
LAST-MODIFIED:20220221T074551Z
UID:17902-1647115200-1647115200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tutošomato
DESCRIPTION:Iztok Mlakar\nTutošomato\nRežija: Vito Taufer\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.gledalisce-koper.si/repertoar/tutosomato\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tutosomato-2022-03-12-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/headerImg_2020-14.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220307T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220307T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220107T112139Z
LAST-MODIFIED:20220111T082456Z
UID:15485-1646683200-1646683200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Vanja\, Sonja\, Maša in Špik
DESCRIPTION:Christopher Durang\nVanya and Sonia and Masha and Spike\nRežija: Dino Mustafić\n\n\nPremiera: 4. marec 2022\, Stara dvorana\n\nKomedija\, pri kateri ne vemo\, ali brišemo solze smeha ali žalosti \nAmeriški ustvarjalec Christopher Durang (1949) je konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaslovel kot pisec inteligentnih črnih komedij\, njegova zadnja drama Vanja\, Sonja\, Maša in Špik (2012) z nagrado tony 2013 za najboljšo dramo pa se bere kot absurd\, ki ga trenutno živimo. To je žlahtna komedija\, ki inteligentno izkorišča vse komedijske registre\, a hkrati ostaja\, kot je že po naslovu jasno nakazano\, čehovljansko hrepeneča\, s koncem\, ob katerem gledalec ne ve\, ali briše solze smeha ali\nžalosti. \nVanja\, Sonja\, Maša in Špik je ljubezenska zgodba teatru\, duhovito posvetilo avtorjem in poustvarjalcem\, kajti glavne like sta pokojna starša\, pretenciozna gledališka režiserja\, poimenovala po kultnih likih iz dram Čehova in jim po grški tradiciji s tem nadela tudi prekletstva\, ki jim pritičejo. Osamljeni in samooklicani ostareli homoseksualec Vanja bolj ali manj harmonično sobiva s posvojeno sestro Sonjo\, depresivno žensko srednjih let\, ki ji da z vsakim stavkom vedeti\, kako zelo jo je sreča\nzapustila\, ljubezen pa nikdar niti povohala. V družinski hiši\, ki zavestno spominja na Čehov priljubljeni dogajalni prostor domačij\, Vanja in Sonja preživljata dneve ob srčnem prerekanju in tarnanju o njunih usodah\, ki ga vsake toliko začini služkinja Kasandra (njenim prerokbam tako kot prerokbam Priamove hčere iz grške mitologije nihče ne verjame). Zatohlo idilo zmoti prihod Maše\, zvezde gledališkega in filmskega sveta\, ki z leti počasi zahaja. S sabo pripelje nadobudnega igralca Špika\,\ntrenutno v vlogi njenega ljubimca\, ko se vmeša še Nina\, dekle Špikove generacije\, ki Mašo občuduje\, a ji s svojo lepoto in mladostjo predstavlja grožnjo. Po zabavi v maskah se začno odnosi krhati in drobne tragedije vse bolj poglabljati. Vanja se prvič opogumi in prebere del svoje drame\, Sonja dobi klic in povabilo na zmenek. V končnem monologu Vanja kulminira mnogo frustracij\, ki se ne tičejo le njegovega izgubljenega in žalostnega življenja\, a vsi vemo\, da opisuje usodo človeštva v\nstoletju\, ki nam je ušlo izpod nadzora. \nDurangovo žlahtno komedijo\, ki izpostavlja predvsem človeško hrepenenje\, bo režiral bosanski režiser Dino Mustafić\, ki je na oder mariborske Drame mojstrsko postavil s številnimi nagradami ovenčano uspešnico Od blizu. \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nNataša Matjašec Rošker\nKristijan Ostanek\nPetja Labović\nAna Urbanc\nLea Mihevc \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturginja Željka Udovičić\, scenograf Dragutin Broz\, kostumograf Leo Kulaš\, skladateljica Irena Popović\, odrski gib Miloš Isailović\, lektorica Mojca Marič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vanja-sonja-masa-in-spik-2022-03-07-20-00-00/2022-03-07/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Vanja_h-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220214T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220214T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220104T081448Z
LAST-MODIFIED:20220104T124922Z
UID:15114-1644868800-1644868800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Šola za žene
DESCRIPTION:Jean-Baptiste Poquelin Molière\nL’École des femmes\nRežija: Ajda Valcl\n\n\nPredstava traja 1 uro in 35 minut ter nima odmora   Premiera: 31. januar 2020\, Stara dvorana\n\nKomedija o tem\, kako najti in vzgojiti obvladljivo bejbo \nNajslavnejši evropski komediograf vseh časov Molière (1622–1673) nikoli ne pride iz mode\, čeprav so se v teh 357 letih\, od kar je spesnil Šolo za žene\, v modi zamenjala prav vsa pravila\, preklicala nepreklicna določila in spremenili vsi trendi. Kako je Molièru uspelo v času “dinozavrov” skreirati “prêt-à-porter” kolekcijo\, ki še vedno navdušuje? Sliši se nemogoče\, a zgodba o uspehu gre nekako tako. Tipček po imenu Arnolf si izbere deklico\, ki jo da\, preden bi se v njej prebudil uporniški duh\,\ndresirati po svoji volji (ja\, točno tako\, kot psa ali konja). Ampak mlada Agneza takoj\, ko jo spustijo iz dresure\, ugotovi\, kako navdihujoča je svoboda. Po glavi ji gre vse mogoče\, končno spoznava samo sebe\, svoje želje\, požira vonje\, okuse\, seveda pa se medtem zatreska v luštkanega Horacija … A Arnolf še kar ne razume\, da kljub strogo predpisani dresuri ona pač ni material za odgoj. Da je močno pihnil mimo v načrtovanju ljubezenske zgodbe\, ker tale bejba se ne bo pustila gnesti pod\nnjegovimi prsti in da nikoli ne bo plesala kot navita lutka. Ta bejba se hoče odgojiti sama. “Rada bi samo živela svoje življenje\, ampak mora za to narediti tri salte čez patriarhalno-šovinistični labirint\, v katerem se je znašla. In to naredi zelo pametno\, brez zadržkov\, pogumno\, z vsemi sredstvi in do konca\,” pravi talentirana mlada režiserka Ajda Valcl\, ki je s klasičnim komedijskim briom pod drobnogled postavila večno zavozlane odnose med spoloma in redefinirala razmerja\, ki\nnastajajo nekje med lastno in partnerjevo idejno razlago ljubezenske (ne)sreče. Najbolj komično pri tej komediji pa je to\, da veliko današnjih tipčkov še vedno misli\, da je največja sreča\, če imaš doma lepo\, ravno prav omejeno\, odgojeno in ubogljivo kokoško. In tu je odgovor\, zakaj je Molière še vedno aktualen. \n\nZasedba\nArnolf  – Vladimir Vlaškalić\nAgnes  – Ana Urbanc\, Liza Marijina \nHoracij – Petja Labović\nGeorgette  – Maša Žilavec\nAlain  – Vojko Belšak\nKrizald  – Matevž Biber\nEnrique – Ivica Knez\nOront  – Bojan Maroševič\nVokal na posnetku  – Blaž Šef\nGlas na posnetku – Kristijan Ostanek \nPrevajalec Primož Vitez\, dramaturginja Simona Hamer\, scenograf Branko Hojnik\, kostumografka Urška Recer\, skladateljica Polona Janežič\, lektorica Mojca Kolar\, svetovalec za gib Sergiu Moga\, oblikovalec svetlobe Igor Remeta\, asistentka scenografa Sara Slivnik \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sola-za-zene-2022-02-14-20-00-00/2022-02-14/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/SNG-Sola_za_zene-web_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T180000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20220113T075129Z
LAST-MODIFIED:20220118T072925Z
UID:15754-1644429600-1644429600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Elvis Škorc\, genialni štor
DESCRIPTION:Janja Vidmar\, Maja Borin\nElvis Škorc\, genialni štor\nRežija: Mateja Kokol\n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora   Premiera: 16. januar 2021\, Mali oder\n\nDuhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju 11+ \nJanja Vidmar (1962)\, ena najbolj branih in nagrajevanih slovenskih mladinskih pisateljic\, je v romanu Elvis Škorc\, genialni štor (2018) izjemno spretna v situacijskem in besedilnem humorju pri obravnavanjih najstniških zagat – lahko bi rekli\, da je Elvis Škorc postal novodobni slovenski Jadran Krt. “Nova dramska forma je na svojstven način ulovila duh romana in se hkrati od njega osamosvojila. Nastala je duhovita uprizoritev\, ki ponuja vpogled v sodobno sladko-kislo družinsko\ndinamiko in na svojstven način kaže na smer izhoda ‘iz zagamane črne luknje’\,” pravi Maja Borin\, dramaturginja pri uprizoritvi in soavtorica dramatizacije. \nUprizoritev Elvis Škorc\, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika\, ki že od drugega razreda naprej ve\, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče\nPeter\, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet. \n“Če bi nas\, Škorce\, opisal s pomočjo kemije\, bi rekel\, da smo kot razpad v kemični reakciji\,” pravi Elvis. \nKo pa je mama nekega dne udarila z novico\, da je noseča\, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej\, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo\, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve\, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi\, ki ga meče pred noge Hane\, najlepšega genskega zapisa v zgodovini\, da se spopada z razredni frajerji\, ki so ga pretepli\, ponižali\, na Facebooku objavili video njegove riti … Vse\, kar ga pomirja v tem “sranju”\,\nv katerem se je znašel\, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme\, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo\, nastalo po številnih potresih sunkih\, bi Škorci kratko malo “pocrkali”. Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed\, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih. \nElvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu\, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter\, pravi roker: “Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase\, odloči se in stoj za svojo odločitvijo.” \nUprizoritev je režirala talentirana mlada mariborska režiserka Mateja Kokol\, ki je navdušila z mladinsko uprizoritvijo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. “Uprizoritev skozi kreativni laboratorij poskuša prisluhniti perspektivam predstavnikov različnih generacij v družini Škorc\, ki zaradi hipersveta in nemogočih socialnih razmer ne obvladujejo več kaosa življenjskih situacij. Ukvarjali smo se z družino kot primarno celico našega obstoja. Družino\, ki je takšna\, kot je – včasih\nvarna\, včasih nevarna. Včasih vesela. Včasih žalostna. Včasih mirna. Včasih razburkana …” \n\nZasedba\nElvis Škorc  – Matija Stipanič\nEla\, njegova desetletna sestra Hana\, devetošolka – Liza Marijina \nOče Peter  – Gorazd Žilavec\nMama Polona  – Minca Lorenci\nBabica Vilma  – Irena Varga\nSosed\, Učitelj\, Urban\, Elvisov sošolec\, Kris\, Elvisov sošolec  – Viktor Hrvatin Meglič \nDramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Gselman\, kostumografija ekipa uprizoritve \, skladatelj Aleš Zorec\, koreograf Gaj Žmavc\, korepetitor Robert Mraček\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalka svetlobe Mateja Kokol \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/elvis-skorc-genialni-stor-2022-02-09-18-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header_8_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220202T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220202T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20211202T142850Z
LAST-MODIFIED:20211217T090627Z
UID:12171-1643832000-1643832000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Romeo in Julija
DESCRIPTION:William Shakespeare\nRomeo in Julija\nRežija: Aleksandar Popovski\n\n\nPredstava traja 3 ure in ima en odmor.   Premiera: 22. januar 2021\, Stara dvorana\n\nLjubezenska tragedija\, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva \nNajslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593\, kjer je Shakespeare po svoje predelal\, nadgradil in razširil znano zgodbo\, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete\, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba\, v kateri živita\, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz\nSarajeva). Družbo\, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini\, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji\, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob\, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje\, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem\, da se je iz globokega blata mogoče\nrešiti samo tako\, da bomo nekega dne\, ob nekem dogodku\, mogoče ob še eni nepotrebni smrti\, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe\, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”. \nV Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil\, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu\, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea\nin Julije\, o poljubu v prvem dejanju. Objem\, dotik\, poljub\, spet objem. Kot nek ritem v pesmi\, sedemosminski takt. Ena dva tri\, ena dva tri … in dve družini\, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste\, kaj je razlog\, da Romeo ne dobi pisma\, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne\nmore razdvojiti!” \n\nZasedba\nJulija – Julija Klavžar\nRomeo – Žan Koprivnik\nPestunja – Ksenija Mišič\, Mateja Pucko\nPater Lorenzo  – Vladimir Vlaškalić\nCapulet – Kristijan Ostanek\nCapuletova  – Maša Žilavec\nTybalt  – Matevž Biber\, Nejc Ropret\nParis  – Vojko Belšak\nMonteg  – Nejc Ropret\, Viktor Hrvatin Meglič\nMontegova  – Mojca Simonič\nBenvolio  – Petja Labović\nMercutio  – Blaž Dolenc\nKnez  – Davor Herga\nEva Kraš\nMateja Pucko\nMirjana Šajinović\nKlavdija Stanišič \nCleopatra Purice \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, prevajalec Srečko Fišer\, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković\, scenograf Sven Jonke (NUMEN)\, kostumografinja Jelena Proković\, skladatelj Marjan Nečak\, koreograf Žigan Krajnčan\, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski\, asistent režije Luka Marcen\, lektorica Mojca Marič\, asistentka kostumografije Nina Čehovin\, asistent scenografije Matic Gselman. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/romeo-in-julija-2021-12-17-20-00-00/2022-02-02/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG_Romeo_in_Julija_web_motiv2_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20211202T153130Z
LAST-MODIFIED:20211228T123134Z
UID:12360-1642276800-1642276800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Popolni tujci
DESCRIPTION:Tamara Damjanović po motivih filma\nPopolni tujci\nRežija: Tamara Damjanović\n\n\nPredstava traja 1 uro in 25 minut ter nima odmora.   Premiera: 9. februar 2019\, Stara dvorana\n\nKomična drama o razkrivanju skrivnosti\, ujetih v mobilne telefone \nŠtirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje\, z izjemo Filipa\, katerega prijateljica je doma obležala z vročino\, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk\, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije\, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni\, se zbrana druščina junaško odloči\, da ni skrivnosti\, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra\, da bo vsak od\nnjih klice\, SMS-e in MMS-e\, ki bodo prihajali med večerjo\, delil z vsemi zbranimi\, sproži sprva zabavne reakcije\, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti\, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov\, spremenijo slike o zakoncih\, partnerjih\, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat\, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve\, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko\nuprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović. \n\nZasedba\nAdam – Kristijan Ostanek\, Tomo Tomšič\nEva\, njegova žena  – Maša Žilavec\nAleksander  – Gorazd Žilavec\nMarta\, njegova žena  – Mateja Pucko\nDanijel  – Nejc Ropret\nBlanka\, njegova žena  – Ana Urbanc\, Eva Kraš\nFilip – Matevž Biber \nPrevajalka in lektorica Mojca Marič\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Darjan Mihajlović Cerar\, kostumografka Marita Ćopo\, avtor animacije Mihael Mahkovic\, oblikovalec svetlobe Luka Matić\, skladateljica Katarina Ranković\, glasbeniki Katarina Ranković\, klavir in vokal\, Ljubica Damčević\, violina\, Vladimir Jovanović\, trobenta\, Vojislav Savić\, glasbeno-tonski mojster \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/popolni-tujci-2022-01-15-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/header_6_h-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20211223T095444Z
LAST-MODIFIED:20211228T122335Z
UID:14538-1641585600-1641585600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Mačka na vroči pločevinasti strehi
DESCRIPTION:Tennessee Williams\nMačka na vroči pločevinasti strehi\nCat on a Hot Tin Roof\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 2 uri in 40 minut ter ima en odmor.   Premiera: 15. maj 2021\, Stara dvorana\n\nKultna ameriška drama Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi (1955)\, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado\, velja za eno najboljših dram 20. stoletja. Skozi okvir družinske melodrame Williams ponuja brezkompromisno kritiko družinskih in družbenih vrednot. Vroča pa ni samo od poletnega sonca razgreta pločevinasta streha družinske hiše\, pod katero se ob praznovanju rojstnega dne Velikega očka zbere vsa družina. Vroča so razkritja osebnih interesov\, zamolčanih resnic\, v\nalkoholu utopljenih intimnih občutkov\, vroč je boj za dediščino. Veliki očka\, pater familias\, ki so ga lažne novice o zdravju osvobodile smrtnih senc\, se je osvobodil spon lažne morale in enako zahteva tudi od svojega mlajšega sina Bricka\, medtem ko do starejšega sina Gooperja\, njegove žene Mae in Velike mami kaže zgolj še paleto odtenkov odkritega gnusa. Medtem ko se Brick sooča s svojimi demoni\, se njegova žena Maggie\, slovita mačka na vroči pločevinasti strehi\, pridruži borbi za dediščino. \nDramaturg uprizoritve Vili Ravnjak pravi\, da je Tennessee Williams mojster dramske forme\, pisec briljantnih dialogov\, predvsem pa izjemno pronicljiv upodabljalec kompliciranih človeških usod in čustveno nabitih življenjskih situacij. Izjemno sugestivno in suvereno upodablja svet primarnih človeških strasti\, globoko zaraščenih v telesa dramskih oseb. Drama prikazuje egoizem primarnih preživitvenih instinktov (materialni pohlep\, čustveno posedovalnost\, telesno spolno slo …). Ti nagoni so\nbrezobzirni in surovi. Ker pa se udejanjajo v okviru navidezno urejenega in kultiviranega sveta\, se izražajo na prikrit način. Williams kopreno zunanje uglajenosti postopoma odstranjuje\, pod njo pa razkriva bestialno nagonsko moč. Williamsova drama govori o neiskrenosti\, o zlagani vljudnosti\, navidezni prijaznosti kot osnovi za toksičnost nekega družinskega okolja. Skupinski portret toksičnega družinskega okolja\, ki ga je naslikal z Mačko na vroči pločevinasti strehi\, je resnično osupljiv. \nTomaž Onič\, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko)\, je v prispevku za gledališki list med drugim zapisal: “Poglobljena obravnava osrednje teme\, tj. koncepta zlaganosti\, bistveno presega preprosto presojo\, da je nekaj prav ali narobe. Williams namreč pokaže\, da je ta slabost vsrkana v vse medsebojne odnose in da jo – kar je še posebej šokantno – ljudje obsojamo zgolj selektivno: Gooperjevo in Maejino pretvarjanje vsaj na prvo žogo obsojamo in\nnjune spletke dojemamo kot zahrbtne in nepravične\, medtem ko smo Brickovo neiskrenost v zakonu ter zamolčan\, predvsem pa nerazrešen odnos do Skipperja pripravljeni pripisati Brickovemu bremenu in občutku krivde\, pri tem pa ga opravičujemo z njegovo vlogo klasičnega aristotelovskega tragičnega junaka. Medtem pa nas Maggiejina laž\, da je noseča\, skorajda ne zmoti\, ampak smo jo pripravljeni sprejeti kot uspešno taktično zmago\, ki obrne potencialno delitev premoženja v ‘pravo smer’.” \nJan Krmelj\, eden od vidnejših predstavnikov najmlajše generacije režiserjev\, je Williamsovo besedilo bral kot portret egoizma in utesnjenosti\, s katerima se soočajo vsi člani družine Pollitt. “V družinskih članih dejstvo\, da bo oče umrl\, prebudi preživitveni mehanizem\, boj za dediščino; družina je res v nekakšni areni\, kjer je boj za preživetje egoističen boj\, tukaj želi vsak imeti vse\, vsak je sam proti ostalim.” \n\nZasedba\nMargaret – Liza Marijina \nBrick  – Petja Labović\nVelika mami – Nataša Matjašec Rošker\nVeliki očka  – Vladimir Vlaškalić\nMae  – Mateja Pucko\nGooper – Blaž Dolenc\nDoktorica Baugh  – Minca Lorenci\nČastiti gospod Tooker  – Kristijan Ostanek \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenograf Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, lektorica Mojca Marič\, skladatelj Gašper Torkar\, oblikovalec svetlobe Jan Krmelj \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/macka-na-vroci-plocevinasti-strehi-2022-01-07-20-00-00/2022-01-07/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Macka_na_vroci_plocevinasti_strehi-webbanner_h-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000
DTEND;TZID=UTC:20211230T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20211123T122752Z
LAST-MODIFIED:20211129T091125Z
UID:10785-1640894400-1640894400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Erik Gedeon \nVečno mladi \nEwig jung \nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek  – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00/2021-12-30/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/20_S3D9346_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211228T200000
DTEND;TZID=UTC:20211228T200000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20211123T120211Z
LAST-MODIFIED:20211129T093739Z
UID:10748-1640721600-1640721600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače
DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače \nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin  – Žan Koprivnik\nStarejši sin  – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2021-12-29-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/lowres-4-of-45_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211201T190000
DTEND;TZID=UTC:20211201T230000
DTSTAMP:20260508T211111
CREATED:20211124T120831Z
LAST-MODIFIED:20211125T094950Z
UID:10869-1638385200-1638399600@kultura.maribor.si
SUMMARY:To noč sem jo videl
DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan \nScenska balada v treh slikah \nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik  – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić  – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat  – Davor Herga\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja  – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan  – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja)  – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica  – Irena Varga\nFranc\, strežnik  – Ivica Knez\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nPesnik  – Matija Stipanič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju  – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne  – Nejc Ropret\nJanko Kralj  – Petja Labović\nMedicinska strežnica  – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem  – Davor Herga\, Robert Mraček\nVito\, pianist  – Vladimir Mlinarić\nGostje na Podgorskem  – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2021-12-01-19-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/Header-To-noc-sem-jo-videl_b.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR