BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20200101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220131T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220131T200000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211203T103949Z
LAST-MODIFIED:20220103T124816Z
UID:12498-1643659200-1643659200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Snežinka
DESCRIPTION:Mike Bartlett\nRežija: Jure Novak \n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora.   Premiera: 14. december 2021\, Mali oder\n\nBožična igra o oddaljenosti in bližini \nV bridkem in ganljivem dramskem delu z naslovom Snežinka se britanski dramatik Mike Bartlett (1980) – eden najzanimivejših talentov zadnjega časa – sooča z aktualnim generacijskim prepadom\, točneje z vprašanji tako imenovane milenijske generacije\, in z odgovori\, ki jim jih zmorejo ponuditi generacije njihovih staršev. V osrčju te mojstrsko napisane aktualne zgodbe leži Bartlettova zmožnost razgrnitve in zagovora obeh strani konflikta: oče Andy in hči Maya\, ki zadnja tri leta nista\nspregovorila\, sta se po materini smrti povsem odtujila. Zdaj se bosta srečala na predbožični večer. Andy se v dolgem uvodnem monologu\, čakajoč na hčerin prihod\, samoizprašuje\, ugotavlja\, ugiba …: “Nisem prav hudo navdušen nad tem\, da bi se ti opravičeval. Mislim\, ne vem\, zakaj bi se moral. Ne vem\, kaj se je zgodilo\, ti si odšla. A malce me je strah\, da se zdaj prav zato vračaš.” Maya pa\, kot bi proti koncu odgovarjala na te njegove začetne misli\, pravi: “Bila sem kruta do tebe\, ko se je to\nzgodilo\, in zato se ti opravičujem. Ampak imela sem petnajst let in vsega tega ne bi smel jemati tako osebno in ne bi me smel obravnavati tako\, kot si me. Sprašuješ me\, zakaj sem prišla\, zakaj vse to. Oprosti\, če si mislil\, da prihajam zato\, da bi ostala. Ne bom. Hotela sem ti povedati te stvari\, se opravičiti za vse\, kar sem naredila narobe …” \nSvež\, pronicljiv in oster Bartlett pravi\, da Snežinka prvobitno govori o domu in identiteti. A nesporazum očeta in hčerke ni skrčen zgolj na družinsko zgodbo\, gre za veliko širši diapazon\, ki bi mu lahko rekli kar razkol “zeitgesta”. V besedilo so vpisani brexit in veganstvo\, identitetne politike in ponovni vzpon desnic\, kriza moškosti in četrti val feminizma. V na videz lahkotni aktualnosti Bartlett najde način\, kako večne teme prepleta z živimi kulturnimi referencami\, kako razpira na prvi\npogled nerešljiva vprašanja v konkretno in človeško zgodbo. \nJure Novak – režiser\, avtor\, performer\, gledališki mentor\, tekstopisec\, prevajalec\, umetniški vodja in vodja stikov z javnostmi gledališča Glej –  si kot ključni režijski izziv zastavlja: “Zanima me\, kako zgodbo osvežiti in referenčno vpeti v naš čas in prostor\, obenem pa ji omogočiti\, da zadiha v svoji človečnosti.” \n\nZasedba\nAndy  – Gorazd Žilavec\nNatalie  – Liza Marijina \nMaya  – Julija Klavžar \nPrevod Jure Novak\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenografija Toni Soprano Meneglejte\, kostumografinja Dajana Ljubičić\, skladatelj Uroš Buh\, lektorica Mojca Marič\, asistent režiserja Marko Bratuš \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/snezinka-2022-01-31-20-00-00/2022-01-31/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNEZINKA-web-banner_h-5.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20201024T193000
DTEND;TZID=UTC:20201024T210000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211106T203054Z
LAST-MODIFIED:20211106T203054Z
UID:676-1603567800-1603573200@kultura.maribor.si
SUMMARY:SEDEM DNI (FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE)
DESCRIPTION:Avtor: Katarina Morano\, Žiga Divjak\nRežija: Žiga Divjak\nPonedeljek. Iz ure v uro. Bo.\nTorek. Iz ure v uro. Saj bo.\nSreda. Iz ure v uro. Samo še tole potrpim\, pa bo.\nČetrtek. Iz dneva v dan. Še čisto malo\, pa bo.\nPetek. Iz tedna v teden. Saj bo.\nSobota. Iz meseca v mesec. Bo.\nNedelja. Iz leta v leto. Bo. A bo?\nLjudje in živali smo si v marsičem podobni. Naša skupna lastnost je na primer osnovni strah – strah pred smrtjo. Med evolucijo je bil obojim prirojen preživetveni nagon\, ki nas poskuša ohranjati pri življenju. Vendar pa je človek v primerjavi z živalmi edino bitje\, ki se zaveda neizbežnosti smrti\, edino bitje\, ki se zaveda\, da bo moralo umreti. Od smrti pa nas loči samo čas\, in to določen čas. Vendar meje tega trajanja večina ne more predvideti. To daje danemu času neskončno vrednost.\nOsnova avtorskega projekta Sedem dni je občutek\, da nam zaradi nenehne naglice\, v kateri si poskušamo zagotoviti boljši oziroma mirnejši jutri\, posamezen dan prepogosto spolzi iz rok. To bo predstava o življenju malih ljudi\, ki se po najboljših zmožnostih trudijo preživeti iz tedna v teden\, ob tem pa upajo\, da ne bo tako tudi iz leta v leto. To bo predstava o malem človeku\, ki se mora kljub dejstvu\, da svet\, ki mu pripada\, gotovo drvi v katastrofo\, ukvarjati s svojim »vrtičkom«\, ki že dolgo ne uspeva tako\, kot je nekoč (če sploh je kdaj uspeval)\, ali pa uspeva zgolj toliko\, da mali človek ob njem z upanjem ali celo brez njega vztraja. Tako zelo se trudi preživeti\, da skoraj pozabi\, da morda niti ne živi.\nSedem dni je omnibus usod\, s katerimi si delimo ulice\, stanovanjske bloke\, pisarniške mize\, vrste na blagajnah nakupovalnih središč\, garderobe na bazenih\, stranišča v najljubšem baru\, je omnibus usod\, s katerimi se zvrstimo za mizami v priljubljenih gostilnah\, usod\, s katerimi si delimo usodo.\nRežiser Žiga Divjak je za svojo prvo uprizoritev v institucionalnem gledališču (Človek\, ki je gledal svet\, SMG) leta 2017 na Borštnikovem srečanju prejel nagrado za najboljšo režijo\, leta 2018 pa je bila na omenjenem srečanju uprizoritev 6 v njegovi režiji (koproducenta Maska Ljubljana in SMG) razglašena za najboljšo uprizoritev v celoti. Žiga Divjak v sezoni 2019/2020 v MGL režira prvič. Z dramaturginjo Katarino Morano\, ki je njegova stalna sodelavka\, napovedujeta predstavo »o sedmih trenutkih\, ki sodu počasi izbijajo dno« …\nPonedeljek je\, ura je sedem in čas je\, da vstanemo …\nPovzeto po članku Gorana Lukića iz gledališkega lista uprizoritve\nSmo delavci. Delavke. Partnerji. Partnerke. Možje. Žene. Očetje. Mame. Bratje. Sestre. Prijatelji. Prijateljice.\nZnanci. Znanke. Aktivni. Pasivni. Jezni. Veseli. Žalostni. Vsak izmed nas je kaj izmed tega\, in še več. Vsak izmed nas se vsak dan gradi skozi vse to\, in še več. Vsakega izmed nas se vsak dan\, preko drugih\, gradi skozi vse to\, in še več. Kombinacij je nešteto. Interakcij je nešteto. Snovi\, iz katere vedno znova nastajajo dogodki\, zgodbe\, ki ostajajo skozi čas. Uprizoritev Sedem dni je zato več kot aktualna – vedno znova aktualna. Je življenje. In kot taka se uprizoritev Sedem dni nikoli ne konča – tako kot se življenje vedno znova obnavlja skozi neštete interakcije\, dogodke\, izkušnje\, spomine. In tako tudi ti\, ki gledaš to »predstavo«\, nisi gledalec. Si človek. Z nešteto interakcijami\, dogodki\, izkušnjami\, spomini\, ki so te privedli do tega\, da si ta del življenja tudi del življenja tistih\, ki ti z odra govorijo življenje; da ta del življenja deliš z drugimi\, ki prav tako z istega odra poslušajo isto življenje; da ta del življenja\, medtem ko z odra poslušaš to življenje\, pri sebi priklicuješ dogodke\, spomine\, interakcije svojega življenja. Vsi skupaj pa ob poslušanju tega življenja in intimnem priklicu nanj priklicanih dogodkov\, spominov\, interakcij pletemo neskončno mrežo – življenja.\nV uprizoritvi smo uporabili krajši odlomek in aranžma iz skladbe Tvoje jutro Vlada Kreslina.\nZa sodelovanje se zahvaljujemo Jaru Zorcu (glas po telefonu)\, Gregorju Zorcu\, Maji Križnik\, Goranu Lukiću\, Delavski svetovalnici\, Živi Divjak in Maji Avi Žiberna.\nVeč informacij na spletni strani: https://www.mgl.si/sl/program/predstave/sedem-dni
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sedem-dni-festival-borstnikovo-srecanje-/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20201022T200000
DTEND;TZID=UTC:20201022T210000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211106T203055Z
LAST-MODIFIED:20211106T203055Z
UID:680-1603396800-1603400400@kultura.maribor.si
SUMMARY:ALICE V POSTELJI (FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE)
DESCRIPTION:Avtor: Susan Sontag\nRežija: Dorian Šilec Petek\nOh\, ekstaza samote!\nSusan Sontag\nKako junaško je\, da zatajimo nečimrnost do te mere\, da zmoremo priznati\, da nam je igra pretežka.\nAlice James\, o samomoru\nIme Alice. Skriva se iskanje\, skriva se nepoznano\, groteskno in nevarno. Skriva se čudež. Alice se nahaja v neprepoznavnih oblikah\, pojavlja se kot duh in pojavlja se kot partner. Kljub neprepoznavnosti je to telo lahko Alice\, zadnja meja Alice. Črno sonce sveti v hladno sobo\, v kateri biva Alice. Okoli nje ni nikogar.\nAlice James je v svoj dnevnik pisala o starem paru\, ki se je odločil\, da po polnem življenju skupaj skoči v deročo reko. To je njena volja\, njena sanjarija in v tej sanjariji je nekaj magičnega. Alice verjame v magijo\, ne v čarovnije in uroke\, ampak v svetlobo\, ki se skozi okno razliva po sobi in osvetljuje svetleče delce v zraku\, v zlate liste\, ki nam vlivajo voljo do življenja. Verjame v moč nenadne sreče\, ki za trenutek daje vsemu obliko smisla in urejenosti\, ki se v naslednjem trenutku podre. S svojo zapuščino nam priča o neprestanem iskanju in o razbremenjujoči moči tega iskanja\, saj bi z obstojem smisla vse postalo prazen avtomat. Vse\, kar imamo\, nam priča Alice\, je iskanje\, v katerem postane vse smotrno\, in to je največja mera optimizma\, za katerim lahko iskreno stojimo.\nDanes se mi je porodila misel ‒ Ničesar ni\, ničesar\, kar bi mi preprečevalo\, da delam karkoli\, razen mene same … Odšla bom ‒ Bog\, živeti je nekaj ogromnega.\nSusan Sontag\nAlice James se skriva v intimi in v odnosu z drugim. Kaj pomeni govoriti z drugim? Kaj pomeni biti slišan\, še toliko bolj razumljen? Črno sonce\, ki v osredju bitja sveti in hromi\, zapira v majhne sobe. Osamljenost in samota. Tišina in nepremičnost. Kaj je meja življenja? Igra je bolečina in vsi napori po razumevanju ne zadovoljijo. Zapleteni\, zvezani počasi polzimo proti Alice – želimo si njene bližine. Želimo si jo lastiti\, želimo biti njeni znanci\, njeni bratje\, njeni rešitelji\, želimo biti tisti\, ki nosijo bolečino zanjo. Toda prehiti nas\, močnejša je od nas in nas prelisiči ter se nam izmuzne. Ne moremo razumeti Alice in ona v svoj dnevnik zapiše: Kukavice mojstrsko imitirajo ure kukavice.\nGlede smrti Gertrude Stein: zbudila se je iz globoke kome in vprašala svojo družabnico Alice Toklas: »Alice\, Alice\, kaj je odgovor?« Družabnica ji je odgovorila: »Ni odgovora.« Gertrude Stein je nadaljevala: »Prav\, kaj pa je potem vprašanje?« In mrtva legla nazaj.\nSusan Sontag\nDorian Šilec Petek\nIz gledališkega lista\nAlica je pač Alice. Ne glede na stoletje\, ne glede na simbolni svet\, ne glede na fikcijo ali zgodovinsko dokumentarnost nosi Alice v sebi zgodbo o tesnobi in žalosti žensk. Je šolski primer\, ki kaže zmage in omejitve domišljije. Je tisto\, kar je skrito v vsakem posamezniku\, ki čuti v sebi drugačen svet\, ki pa ga nikakor ne more izraziti\, deliti z drugimi\, se preprosto odmakniti in z odprtimi očmi pogledati vanj. Zgodba o tistih\, ki vedo\, kaj vse bi lahko bili\, pa niso.\nStaša Prah: Umreti\, spati\, nemara sanjati et cetera (odlomek)\nVeč informacij na spletni strani: https://www.drama.si/repertoar/delo?id=3319
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/alice-v-postelji-festival-borstnikovo-srecanje-/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20201019T200000
DTEND;TZID=UTC:20201019T213000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211106T203055Z
LAST-MODIFIED:20211106T203055Z
UID:681-1603137600-1603143000@kultura.maribor.si
SUMMARY:GRMAČE (FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE)
DESCRIPTION:Avtor: Dane Zajc\nRežija: Nina Rajić Kranjac\nPoetična drama\, posvečena prvi uprizoritvi v slovenskem jeziku v SNG Maribor\nKoprodukcija s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor \nČastitljiv jubilej\, ki ga bo Drama SNG Maribor slavila ob otvoritveni premieri sezone 2019/2020\, bo obeležil dan\, ko je bila pred natanko stotimi leti v Slovenskem mestnem gledališču Maribor\, v današnji Stari dvorani\, uprizorjena prva slovenska tragedija\, Jurčičev Tugomer. Ob uprizoritvi Grmač Daneta Zajca (v režiji Nine Rajić Kranjac) je dramaturg Tibor Hrs Pandur zapisal: “Grmače\, napisane v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in prvič uprizorjene leta 1994\, sklepajo tragiški dramski svet Daneta Zajca\, ki s pomočjo radikalne avtokritike tematizira uničenje ali razpad družine (rodu) in s tem določene skupnosti v celoti. Nekateri so Grmače skušali predstaviti kot slovenskega Hamleta ali kot medgeneracijsko tragedijo konca arhaične skupnosti\, ki dreza v nevralgične točke slovenske zgodovine in mapira njeno psihogeografijo samozavrtosti\, užitka v samospodbijanju\, nenehnega prelaganja krivde\, samopomilovanja\, demonizacije drugih\, sramote glede nezmožnosti vzpostavitve pristnega stika\, vključno z jalovostjo izdajstev in maščevanj\, samoizgubljanja v onkrajnosti\, predvsem pa nebogljenost tistih\, ki se imajo za odreševalce\, kot je ugotovil že Taras Kermauner. Prav on je poudaril tudi\, da “Grmače niso narodna\, ne nacionalna pesnitev. S stališča nacionalizma so kar se da dezangažirana\, pesimistična\, resignativna.” Politika je v Zajčevi dramatiki razkrinkana kot ničeva\, kot gol pohlep po oblasti zaradi nezmožnosti preseganja temeljne človeške ponesrečenosti ali učinkovitega udejanjanja transcendence skozi ljubezen do drugega. (Celoten zapis je objavljen v datoteki pod fotogalerijo.)
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/grmace-festival-borstnikovo-srecanje-/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20201006T103000
DTEND;TZID=UTC:20201006T113000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211106T203055Z
LAST-MODIFIED:20211106T203055Z
UID:694-1601980200-1601983800@kultura.maribor.si
SUMMARY:POPOLNI TUJCI
DESCRIPTION:Avtor: Tamara Damjanović po motivih filma\nRežija: Tamara Damjanović\nKomična drama o razkrivanju skrivnosti\, ujetih v mobilne telefone\nŠtirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje\, z izjemo Filipa\, katerega prijateljica je doma obležala z vročino\, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk\, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije\, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni\, se zbrana druščina junaško odloči\, da ni skrivnosti\, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra\, da bo vsak od njih klice\, SMS-e in MMS-e\, ki bodo prihajali med večerjo\, delil z vsemi zbranimi\, sproži sprva zabavne reakcije\, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti\, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov\, spremenijo slike o zakoncih\, partnerjih\, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat\, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve\, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko uprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/popolni-tujci/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20200909T200000
DTEND;TZID=UTC:20200909T210000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211106T203141Z
LAST-MODIFIED:20211106T203141Z
UID:713-1599681600-1599685200@kultura.maribor.si
SUMMARY:VEČNO MLADI
DESCRIPTION:Avtor: Erik Gedeon\nNaslov izvirnika: Ewig jung\nRežija: Sandy Lopičić\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih\nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20200619T193000
DTEND;TZID=UTC:20200619T213000
DTSTAMP:20260804T155851
CREATED:20211106T203217Z
LAST-MODIFIED:20211106T203217Z
UID:777-1592595000-1592602200@kultura.maribor.si
SUMMARY:RADIO AND JULIET
DESCRIPTION:Avtor: Edward Clug\nKoreograf: Edward Clug\n“Balet je moderna mojstrovina z izrazito avtorsko perspektivo\, izvedena s popolnim nadzorom.”\nMark Kanny\, Pittsburgh Tribune\, 16. 10. 2008\n“Popolna osamljenost in notranji boj\, ki dopušča izmuzljivost zunanje povezave\, sta tista\, ki prepoznavno določata pravljico o Romeu in Juliji našega časa. Kljub njeni temačnosti pa na Clug sporoča\, vsaj tako se zdi\, da moramo poskušati – tako kot njegova Julija – živeti.”\nJanine Parker\, The Boston Globe\, 4. 7. 2009\n“Umetniški direktor in koreograf Edward Clug je pretresel mednarodne plesne festivale z lastno nepričakovano postavitvijo glasbe in gibanja. Ob zvoku nepopustljivih ritmov skupine Radiohead vam ta polnokrvna in docela očarljiva različica klasične tragične romance ne pusti\, da bi odmaknili pogled; vsak še tako majhen korak nakazuje nasilen konec ljubezni.”\nJacob’s Pillow Festival\, julij/July 2009\n“Clugov balet je bil tako intenzivno vroč\, kakor sig a Shakespeare nikoli ne bi mogel zamisliti.”\nJane Vranish\, Pittsburgh Post-Gazette\, 13. 10. 2008
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/radio-and-juliet/
LOCATION:Slovensko narodno gledališče Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1591611028217-6G5SMN6HU66NIQ3W5QEA_radio-and-juliet-edi-b-jpg.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR