BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250531T120000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250531T180000
DTSTAMP:20260416T003825
CREATED:20250523T020144Z
LAST-MODIFIED:20250527T080845Z
UID:92163-1748692800-1748714400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maja Šivec: GRAND MAL
DESCRIPTION:Fotografinja Maja Šivec s pričujočo serijo izhaja iz samoizpovednosti in prehaja v angažirano umetnost z željo po ozaveščanju. \nGrand mal\, “zlobni duh”…  \nFotografinja Maja Šivec s pričujočo serijo izhaja iz samoizpovednosti in prehaja v angažirano umetnost z željo po ozaveščanju. Umetnost\, ki se trudi boriti bitke\, ki se ne tičejo ali dotikajo njenega avtorja\, v večini primerov izzveni kot mlačen in performativen poskus signaliziranja moralno-etičnih vrlin. Za uspešnost je neglede na formalne lastnosti nujno\, da je avtor v svoj namen tudi osebno vpleten\, ga raziskuje in z njim vsaj del časa živi. To je seveda samoumevno\, če\, kot Maja Šivec\, umetnik raziskuje lastno bolezen v želji\, da bi jo pomagal razumeti in jasno videti tudi drugim. V seriji črno-belih fotografij\, ustvarjenih z daljšim ekspozicijskim časom\, se avtorica osredotoča na telesni izraz epilepsije\, predvsem krče in spremembe v gibanju\, ki se pojavijo med epileptičnimi napadi. Čeprav je Maja Šivec dobro poznana po svojih fotografijah studijskih aktov\, ki telo predstavljajo neposredno in detajlirano\, se tokrat obrača k drugačni slogovni realizaciji ter raziskuje zabrisane sledi gibanja\, ki so izolirane v nedoločljivem črnem ozadju. Fokus je izključno na človeškem premiku\, ki odstopa od vsakodnevnega in pričakovanega gibanja – obenem je izražena zmožnost različnih realizacij človeka kot bitja bivajočega v gibljivem telesu ter tudi ujetost v telo\, ki se v stanju napada ne podreja več družbenim normam in kontroli lastnika. \nEpilepsija je najpogostejša nevrološka motnja oziroma skupina dolgotrajnih nevroloških motenj za katere so značilni epileptični napadi\, ki se lahko pojavijo v obliki krčev\, tresenja\, podaljšanega strmenja ali spremembah v gibanju\, vedenju\, občutkih ali zavedanju. Je bolezen\, ki se je skozi zgodovino pojavljala pod številnimi imeni: velika bolezen\, sveta bolezen\, božjast\, morbus maior\, grand mal. Zaradi nerazumevanja bolezenskega stanja\, vpletanja šarlatanov v začetke zdravljenja epilepsije\, njenih izrazitih simptomov in nezmožnosti\, da bi bolezen kontrolirano ozdravili\, so se skozi stoletja širile številne neresnice\, s katerimi se soočamo še dandanes. Nemški duhovnik Berthold iz Regensburga je v 13. stoletju povezoval epilepsijo z »zlobnim duhom«. Spraševali so se o njeni nalezljivosti\, v 17. in 18. stoletju so se ljudje tudi ločevali od partnerjev\, da se epilepsija ne bi prenesla na potomce. Epileptiki torej niso bili videni kot »čisti« in prisebni – pred raziskavami moderne medicine je bilo njihovo bolezensko stanje videno kot neke vrste božja kazen in celo duševna bolezen. Celo etimološko lahko »epilepsija« pomeni polastitev. Hipokrat je o njej že v poznem 5. stoletju napisal spis O sveti bolezni\, kjer je že takrat naslavljal tabuje\, ki se je pritičejo in zavrnil misel\, da je njen vzrok bolj svet od katerekoli druge bolezni oz. da bi v obolelega vstopil kakršenkoli duh. Vseeno je stigmatizacija vztrajala\, splošno ozaveščanje o tej bolezni pa je tekoč proces. \nNa fotografijah spremljamo različne stopnje ekstremnosti gibanja. Bolj kot so gibi vehementni\, bolj smo osredotočeni na telo samo. Bolj kot se subjekt izgublja v zabrisanih oblikah\, bolj razumemo stisko\, breme in neobhodnost epileptičnega napada. Formalne lastnosti po katerih posega fotografinja gledalcu omogočajo ne le motrenje telesa in vseh njegovih specifik v luči bolezni\, temveč tudi ozir na efekte notranjega stanja človeka\, ki se sooča z epilepsijo. Z izgubo ostrine in vnosom sledi premika\, lahko s kombinacijo empatije in znanja razmišljamo o epilepsiji kot stanju\, ki se venomer počasi osvobaja zgodovinskih in družbenih konotacij. Lahko jo opazujemo\, da bi bolje razumeli in čutili sočloveka. \n(Sara Nuša Golob Grabner) \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maja-sivec-grand-mal-2025-05-23-10-00-00-2025-05-23-15-00-00/
LOCATION:Okolica / Kamnica
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/05/dan-odprtih-kleti-kamnica2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240511T120000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240511T180000
DTSTAMP:20260416T003825
CREATED:20240416T053512Z
LAST-MODIFIED:20240506T102632Z
UID:71468-1715428800-1715450400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Dan odprtih kleti - Kamnica
DESCRIPTION:Dobrodošli na dnevu odprtih kleti v Kamnici\, dobrodošli na sončni strani Kozjaka. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/dan-odprtih-kleti-kamnica-2024-05-11-12-00-00-2024-05-11-18-00-00/
LOCATION:Okolica / Kamnica
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/04/kamnica.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR