BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240628T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240628T100000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240624T143217Z
LAST-MODIFIED:20240626T065326Z
UID:73960-1719568800-1719568800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Okoljska etika za zeleni prehod-kritično zamišljanje trajnostnih prihodnosti
DESCRIPTION:28. 6. 2024 ob 10.00\, OBRAT \nOkoljska etika za zeleni prehod-kritično zamišljanje trajnostnih prihodnosti\nV sodelovanju s Centrom alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in Filozofsko fakulteto UM te v petek\, 28. 6. 2024\, ob 10.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na obeležitev mednarodnega dneva zadružništva\, ki letos potega pod geslom Zadruge gradijo boljšo prihodnost za vse. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik bo govoril o okoljski etiki za zeleni prehod in pomembnosti kritičnega zamišljanja trajnostne prihodnosti. Srečanje bo hkrati priložnost za kritično premišljanje o trajnostni prihodnosti\, spoznavanju osnov okoljske etike in komuniciranja okoljskih izzivov\, ob zaključku pa sproščeno druženje in klepet. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZaradi lažje organizacije dogodka\, do 26. 6. 2024\, svojo udeležbo sporočite na naslov info@caap.si. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/okoljska-etika-za-zeleni-prehod-kriticno-zamisljanje-trajnostnih-prihodnosti-2024-06-28-10-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/Coopsday-2024-Co-op-News-magazine-kenya.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240620T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240620T190000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240618T075824Z
LAST-MODIFIED:20240618T112047Z
UID:73691-1718910000-1718910000@kultura.maribor.si
SUMMARY:VAKUM predstavlja: Belly Hole Freak
DESCRIPTION:20. 6. 2024 ob 19.00\, vrt OBRATA \nVAKUM predstavlja: Belly Hole Freak\nVAKUM in Pekarna Magdalenske mreže te v četrtek\, 20. 6 2024\, od 19.00 naprej vabita na vrt OBRATA na druženje in koncert Belly Hole Freak. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa rahel in zelo neuraden glasbeni intro v Festival Lent vabimo na novo lokacijo in na novo glasbeno posebnost: Belly Hole Freak (IT) je en-človek-band senzacija\, ki v najboljši maniri potujočih glasbenih vagabundov kroži po Evropi – in se bo v četrtek razdivjal na vrtu OBRATa (Trg revolucije 9). \n\n\n\n\n\n\nČeprav BHF z vsemi svojimi okončinami poganja širok spekter blues zvrsti od boogija\, delte in blue-grassovskih viž\, je njegova specialnost prav ”dirty”\, umazani oz. tudi bawdy blues. Zaradi značilno družbeno tabuiziranih in nespodobnih tem (od seksa do drog – in še dlje!) se ga je tiste čase lahko slišalo zgolj po kakih džuboksih in koncertih\, saj je na radijskih valovih bil (in je še) prepovedan. Preklinjanje\, prepovedane stvari\, tabuji in bluesovski jamr – več kot odličen uvod v še eno vroče festivalsko poletje\, mar ne? \n\n\n\n\n\n\n55% umazanega bluza\, 30% boogiedeltabluegrassa\, 15% pogodbe s hudičem\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa hladno rehidracijo bo poskrbljeno\, prostovoljni prispevki pa gredo nastopajočim – družimo pa se že od 19h dalje\, kapaciteta prostora je omejena. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vakum-predstavlja-belly-hole-freak-2024-06-20-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/FB-EVENT-BELLY-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240618T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240618T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240618T075814Z
LAST-MODIFIED:20240618T111608Z
UID:73687-1718733600-1718733600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rok Govednik: Esejski film in video kot primer idealnega filmskega mišljenja
DESCRIPTION:18. 6. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nRok Govednik: Esejski film in video kot primer idealnega filmskega mišljenja\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 18. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Rok Govednik bo govoril o esejskem filmu in videu kot primeru idealnega filmskega mišljenja. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nKatera filmska forma omogoča najbolj izrazito in jasno govorico avtorjev? V večini vrstah filmov tako forma kot tudi vsebina vodita izrazni potencial avtorja; nas pa zanima obratna dinamika: kako avtorji s filmom tvorijo lastne misli. Moja izhodiščna hipoteza je\, da je idealno prizorišče izražanja avtorske govorice esejski film. V predavanju se bomo vprašali\, kako se pomeni vzpostavljajo v filmu in kakšno vlogo ima pri tem filmska/ video montaža. \n\n\n\n\n\n\nRok Govednik \n\n\n\n\n\n\ndiplomirani kulturolog in doktorski študent Filmskih in TV študij na AGRFT. Je filmski kritik in filmski raziskovalec ter filmski pedagog\, ki na tem področju deluje že skoraj dve desetletji. Zaposlen je na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici\, kjer je producent in višji predavatelj. O filmu\, popularni kulturi in medijih predava na različnih visokošolskih in višješolskih zavodih po Sloveniji. Je tudi redni član filmskih žirij po Evropi. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAVNAVANI FILMI: \n\nA Movie (1958)\, Bruce Conner\nStrupi (1964)\, Mako Sajko\nNow! (1965)\, Santiago Alvarez\nJutrišnje Delo (1967)\, Jože Pogačnik\nFluxes (1968)\, Arthur Lipsett\nLoose Ends (1979)\, Chick Strand\nScenarios of film passion (1982)\, Jean-Luc Godard\nEverywhere at Once (1985)\, Alan Berliner\nZgodovine filma (1989-1998)\, Jean-Luc Godard\nMož s kamero (1929)\, Dziga Vertov\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nZbornik ESSAYS ON ESSAY FILM\, ur. Nora M. Alter in Timothy\nCorrigan\, Columbia University Press\, 2017.\nRoman JAKOBSON\, LINGVISTIČNI IN DRUGI SPISI\, Studia Humanitatis\, 1996.\nDavid MONTERO\, Thinking Images: The Essay Film as Dialogic Form in European Films\, Peter Lang\, 2012.\nGilles DELEUZE\, PODOBA-ČAS\, Studia Humanitatis\, 2020.\nGilles DELEUZE\, PODOBA-GIBANJE\, Studia Humanitatis\, 1991.\nTimothy CORRIGAN\, The Essay Film: From Montaigne After Marker\, Oxford University Press\, 2011.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rok-govednik-esejski-film-in-video-kot-primer-idealnega-filmskega-misljenja-2024-06-18-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/TF_junij-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240612T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240612T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240604T092533Z
LAST-MODIFIED:20240606T061834Z
UID:73330-1718215200-1718215200@kultura.maribor.si
SUMMARY:SKRB(STVO) – voden ogled »Ritmi skrbi« in pogovor z umetnico
DESCRIPTION:12. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nSKRB(STVO) – voden ogled »Ritmi skrbi« in pogovor z umetnico\nV sredo\, 12. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na\npogovor med umetnico Danico I. J. Knežević in kuratorko Teri Szűcs. Dogodek je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPridruži se nam na vodenem ogledu razstave Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«\, pogovoru med med umetnico Danico I. J. Knežević in kuratorko Teri Szűcs ter občinstvom. \n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević s svojo umetniško prakso daje vidnost izkušnjam in okoliščinam skrbstvenega dela\, njegovim kompleksnim vlogam in položajem. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se spleta med osebama v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je pogosto tabuizirana in razvrednotena\, imamo le redko vpogled; Knežević pa gledalce in gledalke nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih občinstvo subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi\, telo oskrbovalke in oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nReady to Hand\, Endurance Performance\, 2017. Foto: Anthony Gattari\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa razstavi si lahko ogledamo njena dela\, kjer posebej poudarja telo negovalke in se posveča prostorom\, v katerih poteka skrbstveno delo. Njena performativna dela preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skrb-stvo-voden-ogled-ritmi-skrbi-in-pogovor-z-umetnico-2024-06-12-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/readytohand_1516-1024x970-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240603T201457Z
LAST-MODIFIED:20240606T061702Z
UID:73312-1718128800-1718128800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Predstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke
DESCRIPTION:11. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nPredstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke\nV torek\, 11. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in področja raziskovanja madžarske kuratorke\, raziskovalke in umetnostne kritičarke Flóre Gadó. Dogodek gostimo v okviru raziskovalnega rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n“V svoji predstavitvi bom preučila\, kako je mogoče pojem skrbi analizirati s kritičnim objektivom tako na estetski kot na metodološki ravni. Izhodišče moje raziskave je razstava “I hold the table with my hands instead of the broken legs” (Galerija Trafó\, 2022) in spremljajoča programska serija\, ki sem jo soustvarjala z Judit Szalipszki\, z naslovom Podporne strukture. Od takrat me je začelo zanimati razmišljanje o negi ne le kot o “obratu” in “trendu” v sodobni umetnosti in umetniških praksah\, temveč tudi kot o kuratorski metodologiji. Trdim\, da sta skrb in zdravje v zadnjih letih postali pomembni temi na svetovni umetniški sceni\, vendar je pomembno predstaviti tudi taktike\, ki presegajo zgolj tematizacijo\, in razmišljati o tem\, kaj bi lahko pomenila kuratorska in institucionalna metodologija skrbi (angl. care(ful)). Z vprašanji dostopnosti in zmogljivosti bi predstavil primere\, katerih cilj je izzvati obstoječe institucionalne okvire\, pri čemer bi se namesto na “institucionalno kritiko” osredotočil na pojem “institucionalnega popravila”. Poleg tega nas bo zanimalo\, kaj ta vprašanja pomenijo v kontekstu Srednje in Vzhodne Evrope in kako jih lahko razumemo z dekolonialne perspektive.” \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFlóra Gadó (1989) \n\n\n\n\n\n\nje kuratorka\, raziskovalka in umetnostna kritičarka iz Budimpešte na Madžarskem. Od leta 2018 dela kot kuratorka v mestnem centru za sodobno umetnost Budapest Gallery. Doktorirala je iz filmskih\, medijskih in kulturnih študij na Univerzi Eötvös Loránd (2021) in spomladi 2023 diplomirala na magistrskem programu kuratorske prakse na Fakulteti za likovno umetnost\, glasbo in oblikovanje Univerze v Bergnu. Kurirala je več razstav na Madžarskem in v sosednjih državah\, med drugim v MeetFactory (Praga)\, Julius Koller Society in tranzit.sk (Bratislava)\, Trafó Gallery (Budimpešta) in v okviru OFF-Biennale Budimpešta. V zadnjih letih je sodelovala v več kuratorskih rezidenčnih programih\, med drugim v MeetFactory v Pragi\, Hiši umetnosti v Brnu\, KAI v Talinu in programu East Art Mags za umetnostne kritike v Romuniji in na Poljskem. Od leta 2019 predava na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Metropolitanski univerzi v Budimpešti in redno sodeluje v različnih kontekstih umetniškega izobraževanja\, kot je program kuratorskih študij na Univerzi za likovno umetnost (Budimpešta) in AFAD (Bratislava). Njeno pisanje je bilo objavljeno v revijah\, kot so artportal.hu\, Műértő\, Flash Art (češka in slovaška izdaja) in Kajet Journal.\nTrenutno se ukvarja s politiko in poetiko skrbi\, pri čemer preučuje umetniške prakse\, ki reflektirajo\, kako se je v zadnjih desetletjih spremenila naša podoba skrbi\, vključno s skrbjo zase\, za druge in za naše okolje. Raziskuje liminalna stanja\, povezana z duševnim in telesnim zdravjem\, ter preučuje načine\, kako si lahko različne skupnosti pomagajo v težkih časih. V svojih trenutnih raziskavah raziskuje pretekle in sodobne rituale\, povezane z žalovanjem in smrtjo \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/predstavitev-dela-in-podrocja-raziskovanja-fl-re-gad-kuratorke-raziskovalke-umetnostne-kriticarke-2024-06-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/floradelgado-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240606T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240606T190000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240528T093608Z
LAST-MODIFIED:20240529T110248Z
UID:73066-1717700400-1717700400@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Danica I. J. Knežević »Ritmi skrbi«
DESCRIPTION:6. 6. 2024 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Danica I. J. Knežević »Ritmi skrbi«\nV četrtek\, 6. 6. 2024\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na odprtje razstave Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«. Razstava je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević je avstralska umetnica in teoretičarka hrvaškega in slovenskega rodu. Ukvarja se s performativno umetnostjo\, videom in fotografijo. \n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević je tudi negovalka. S svojo umetniško prakso dela vidne izkušnje in okoliščine tega kompleksnega dela\, vloge in položaja. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se gradi med sodelujočima v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je tako pogosto tabuizirana in razvrednotena\, le redko vidimo; Knežević pa nas\, gledalko_ce\, nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih\, ki spremljajo njene razstave\, gledalko_ca o subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi: telo oskrbovalke in telo oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\nV delu Danice I. J. Knežević je posebej poudarjeno telo negovalke – telo\, ki opravlja bistveno delo\, vendar je redko izpostavljeno. V njenem opusu je to tudi telo\, ki poseduje izkušnjo kvirnosti\, saj prek skrbstvenega odnosa\, ki na novo piše normativne hierarhije\, prodira skozi meje spolov. Skrbničino telo poseduje tudi izkušnjo diasporičnih identitet – skrb za ljubljene osebe pa je pogosto predstavljena kot prevajanje\, nenehno posredovanje med jeziki in kulturnimi sistemi. \n\n\n\n\n\n\nPerformativna dela Danice Knežević preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. Poleg tega pa sta subtilno usklajevanje in medsebojno delovanje teles v skrbstvenem odnosu kot ples – koreografiran in bogat s podrobnostmi. Če temu dodamo še kontekst diasporskih identitet\, je lahko celo kot kólo\, kot v njenem videu Ohranjanje ritma. Ta nežno zapleten sistem izkušenj\, predstavljen v umetniškem prostoru\, nagovarja več naših čutov hkrati – podobno kot skrb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-danica-i-j-knezevi-ritmi-skrbi-2024-06-06-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/443820440_466210152440776_9112190751601266168_n-1024x411-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240601T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240601T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240527T193135Z
LAST-MODIFIED:20240529T110500Z
UID:73052-1717264800-1717264800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rosina šola delavskih pravic za mlade: Tea Hvala »Komu je mar za umetnice?«
DESCRIPTION:1. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nRosina šola delavskih pravic za mlade: Tea Hvala »Komu je mar za umetnice?«\nV soboto\, 1. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na prvi dogodek v okviru Rosine šole delavskih pravic za mlade. Skozi predavenje pisateljice in umetnostne kritičarke Tee Hvala ter voden pogovor\, ki ga bo moderirala filozofinja Maja Pan\, bomo poskušale odgovoriti na vprašanje »Komu je mar za umetnice?«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSkrb je v najbolj splošnem pomenu »dejavnost\, ki vključuje vse\, kar delamo za vzdrževanje\, nadaljevanje in obnavljanje našega ‘sveta’\, da bi lahko vsi v njem živeli najbolje\, kot je mogoče«\, kot se glasi znamenita definicija Berenice Fisher in Joan C. Tronto. Ta dejavnost je bila skozi zgodovino – in je v veliki meri še danes – zaradi družbene neenakosti potisnjena v roke žensk in zasebno sfero\, zato feminizem\, ki se zavzema za defeminizacijo in deprivatizacijo skrbstvenega dela\, predlaga novo etiko skrbi. Kakšna je ta etika in kako – če sploh – se udejanja v ‘svetu umetnosti’ danes\, ko se zdi\, da zlasti njegove institucije za umetnine poskrbijo veliko bolje kot za umetnice? V predavanju bo z vidika prekarne kulturne delavke\, ki je obenem mati\, govora o tem\, kako živijo in delajo umetnice in kako bi lahko živele in delale\, če bi od ‘sveta’ (umetnosti) zahtevale tisto\, kar on zahteva od njih: nič manj kot materinsko skrb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTea Hvala \n\n\n\n\n\n\nsedi na dveh zibajočih se stolih: je samozaposlena pisateljica in umetnostna kritičarka s krajšim delovnim časom ter učiteljica slovenščine s krajšim delovnim časom. Njen najnovejši esej “Razcvet ali venenje?”\, 2024\, ki ga je napisala ob razstavi “Za vaše zadovoljstvo” v Moderni galeriji v Ljubljani\, je obravnavala vlogo slovenskih javnih umetnostnih institucij pri spodbujanju (ne)enakosti med umetniki_cami. Je soavtorica razstave v javnem prostoru “Reproduktivne pravice: o zdravju\, spolnosti in enakopravnosti žensk” (2024)\, ki sta jo organizirala Mirovni inštitut in Univerza v Ljubljani. Pozimi 2023-24 je sodelovala pri performansu “Prihodnost 14B”\, ki ga je pripravila Maska Ljubljana. Med letoma 2019 in 2023 je vodila program umetniškega izobraževanja in založništva Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk. Živi in dela v Cerknem. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nLetošnja edicija Rosine šole delavskih pravic za mlade je del projekta »Z roko v roki«\, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo\, družino\, socialne zadeve in enake možnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rosina-sola-delavskih-pravic-za-mlade-tea-hvala-komu-je-mar-za-umetnice-2024-06-01-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/ROSA-web-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240529T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240529T170000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240523T071407Z
LAST-MODIFIED:20240523T125324Z
UID:72899-1717002000-1717002000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Delavnica tiska »Odnosi in odtisi«
DESCRIPTION:29. 5. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nDelavnica tiska »Odnosi in odtisi«\nV sredo\, 29. 5. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT – prostoru umetnosti in participacije\nna delavnico alternativnih načinov tiskanja\, ki jo vodi naš ESE prostovoljec Zvonimir in poteka v zadnjem tednu\, ko je na ogled njegova razstava »Odnosi in simptomi«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bo predstavil svoje izkušnje eksperimentiranja z različnimi materiali in kemikalijami ter domačimi\, alternativnimi načini tiskanja ter nas naučil uporabe zanimivih tehnik. S seboj prinesi sebi ljubo fotografijo ali več njih. Lahko je karkoli s čimer te povezuje kaka posebla vez\, lahko so prijatelji\, družina\, kak poseben trenutek\, tvoj pes\, karkoli! Za vse ostale materiale poskrbimo mi\, zato se je na delavnico potrebno predhodno prijaviti. \n\n\n\n\n\n\nPrijavo nam skupaj s fotografijo/fotografijami\, ki jih želiš odtisniti do torka\, 28. 5. 2024\, pošlji na info@pekarnamm.org. Delavnica je brezplačna.\n\n\n\n\n\n\nDel besed avtorja Zvonimirja Florijančića ob razstavi »Odnosi in simptomi«. \n\n\n\n\n\n\n“V okviru projekta prostovoljstva ESC v Pekarni Magdalenske mreže v Mariboru sem se začela premikati k skrajnim osnovam grafike\, svobodnemu izražanju in eksperimentiranju z materiali. Posledično sem razstavil svoje potovanje z gelskim tiskom\, kjer sem na koncu raziskoval vezi z ljudmi skozi različne pristope k fotografiji – interpretiral sem svoje spomine in odnose v tem mediju.” \n\n\n\n\n\n\nRazstavo si lahko ogledaš vsak dan med 13.00 in 18.00 do 30. 5. 2024 v OBRATu – prostoru umetnosti in participacije. \n  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČe te mika malo ustvarjalnost ali te zanimajo tehnike prenosa fotografij\, je to pravo mesto zate! Prijavi se na delavnico! \n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljec in je financiran s strani Evropske komisije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/delavnica-tiska-odnosi-in-odtisi-2024-05-29-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/workshop-pmm-web-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240524T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240524T170000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240520T132931Z
LAST-MODIFIED:20240521T105922Z
UID:72789-1716570000-1716570000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Predstavitev umetniške prakse Barbare Kukovec – performerke\, igralke in plesalke –
DESCRIPTION:24. 5. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nPredstavitev umetniške prakse Barbare Kukovec -performerke\, igralke in plesalke-\nV petek\, 24. 5. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na interaktivno predavanje Barbare Kukovec. Dogodek gostimo v okviru raziskovalnega rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nKukovec skrbi\, da se preveč predaja avtoritarni skrbi države\, cerkve\, družine in nesmiselnemu delu. V performansih se odziva in naslavlja vpliv različnih avtoritet na posameznika. V predavanju bo predstavila video performans Vrhunec (2022) in performans Sladke skrbi (2023)\, ki sta nastala na Novi pošti znotraj Festivala performansa (Nova pošta\, Maska\, SMG). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: August Adrian Braatz\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBarbara Kukovec \n\n\n\n\n\n\ndela performanse in gledališke predstave ter sodeluje v raznorodnih umetniških projektih in kolektivih (Via Negativa\, Festival performansa\, Kolektiv Os). Diplomirala je na AGRFT in magistrirala na Goldsmithu (VB). Trenutno živi in dela med Mariborom\, Ljubljano in Halozami\, kjer na podeželju so- vodi Zavod za umetniško ustvarjanje Rizoma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/predstavitev-umetniske-prakse-barbare-kukovec-performerke-igralke-in-plesalke-2024-05-24-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/BarbaraKukovec_sladke_skrbi_promo_foto_August-Adrian-Braatz-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240521T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240521T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240506T161450Z
LAST-MODIFIED:20240513T072352Z
UID:72080-1716314400-1716314400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Pia Nikolič: Razvoj kontrakulture skozi animirane filme (in stripe)
DESCRIPTION:21. 5. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nPia Nikolič: Razvoj kontrakulture skozi animirane filme (in stripe)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 21. 5. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na tretje predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O tem\, kako se je kontrakulura razvijala skozi animirane filme (in stripe) bo govorila Pia Nikolič. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nPredhodniki animiranih filmov v obliki optičnih igrač niso le utrli poti pojavu novega medija filma\, ampak so nakazali tudi nagnjenje animacij k progresivnosti. Skozi kritiko\, forme in obravnavane tematike so animirani filmi večkrat lažje izražali radikalnejša stališča\, kot igrani filmi. Prav animacije so bile tiste\, ki so najbolj izpodbijale načine institucionalne cenzure\, parohializma in so zavračale paternalistično in družbeno zatiranje. Liberalizem\, ki se je infiltriral v večino kulturnih prostorov svobodnega sveta\, je omogočil ustvarjalno svobodo\, ki je navdihnila politizirane animacije\, da so prevpraševale celo ortodoksije medija samega. Na predavanju se bomo dotaknili tudi bolj neverjetnih teorij\, kot je denimo ta\, da je bila prav multikorporacija Disney eden od glavnih vzrokov za nastanek kontrakulturnih gibanj\, pa tudi drugih idej\, ki pripisujejo animiranemu filmu (in stripom) manjšo ali večjo vlogo na tem področju. \n\n\n\n\n\n\nPia Nikolič \n\n\n\n\n\n\nse je rodila 1. 8. 1989 v Ljubljani. Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede\, smer analitska sociologija\, iz Odseva družbenih sprememb v slovenskem stripu v 21. stoletju. Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti\, na smeri sociologija kulture\, kjer je pri dr. Poloni Petek magistrirala iz Smrti v igranem slovenskem celovečernem filmu 1991-2018. Leta 2013 je na Radiu Študent začela pripravljati oddajo Stripofilija\, edino redno slovensko oddajo o stripu v Sloveniji\, ki jo urednikuje še danes. Približno deset let je za ta medij pisala tudi recenzije stripovskih zvezkov ter filmov in druge daljše oddaje na temo kulture in kulturne politike. Leta 2013 je začela sodelovati z Izarjem Lunačkom in Janezom Plešnarjem\, ki sta začela z rednimi mesečnimi dogodki Stripolis v Kinu Šiška\, s katerima so tisto leto prvič pripravili celodnevni dogodek Stripolisfest\, ki se je nato razvil v večdnevni festival in se ob peti obletnici preimenoval v Festival stripa Tinta Ljubljana\, ki bo letos praznoval enajsto obletnico. Med leti 2013 in 2018 je za Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo vodila stripovske delavnice in predavanja\, pogovore po filmih z mladimi na festivalu Mad about film in vodila delavnice z otroci na temo optičnih igrač. Kot predavateljica je kasneje sodelovala tudi v projektu Slovenske kinoteke Šola filma\, kjer je učitelje osnovnih in srednjih šol po Sloveniji učila učiti o filmu na področju filmskega zvoka. Že več let sodeluje z Revijo Ekran\, za katero piše članke in opravlja intervjuje na temo filma\, v lanskem letu pa je tam začela tudi z redno stripovsko rubriko Ustavljene podobe. Leta 2022 je vzpostavila stripovski kotiček na Slovenskem knjižnem sejmu\, ki ga je lani prenesla na organizacijo Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa\, ki mu predsednikuje. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENIH FILMOV: \n\nFritz the Cat (1972)\, r. Bakshi\, Ralph\nCoonskin (1975)\, r. Bakshi\, Ralph\nFantasia (1940\, r. Sharpsteen\, Ben; Algar James; Jackson Wilfred\nWest and Soda (1965)\, r. Bozetto\nHeavy Metal (1981)\, r. Potterton\, Gerald\nKama Sutra Rides Again (1971)\, r. Godfrey\, Bob\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nBroode\, Douglas. From Walt to Woodstock: How Disney Created the Counterculture. 2004.\nStanlick\, Sarah; Sell Marla. Beyond Superheroes and Sidekicks: Empowerment\, Efficacy\, and Education in Community Partnerships. Michigan Journal of Community Service Learning Spring. 2017\, pp. 80–84.\nWright\, Bradford W. Comic Book Nation the Transformation of Youth Culture in America.  Baltimore : Johns Hopkins University Press. 2001.\nMerceier\, T. Sebastian. Truth\, Justice and the American Way”: The Intersection of American Youth Culture and Superhero Narratives. Iowa Historical Review.\nFritz The Cat Film Analysis. (2024\, March 19). GradesFixer. Retrieved April 11\, 2024\nCartoons & Counterculture. Azure Star Glover. 2015.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pia-nikolic-razvoj-kontrakulture-skozi-animirane-filme-in-stripe-2024-05-21-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/TF-Pia-Nikolic-Razvoj-kontrakulture-skozi-animirane-filme-2-1024x819-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240515T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240530T000000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240513T145233Z
LAST-MODIFIED:20240515T145832Z
UID:72483-1715731200-1717027200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«
DESCRIPTION:do 30. 5. 2024 med 13.00 in 18.00\, OBRAT \nZvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«\nV četrtek\, 9. 5. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave del\, ki jih je tekom svojega dela in bivanja v Mariboru ustvaril naš ESE prostovoljec Zvonimir. \n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 30.30.5.5.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBesedeBesedeavtorjaavtorjaZvonimirjaZvonimirjaFlorijančića:Florijančića:\n\n\n\n\n\n\nPreden sem v okviru Evropske solidarnostne enote prišel v Maribor na 10 mesečni prostovoljski projekt v Pekarno Magdalenske mreže sem študiral vizualno umetnost na Akademijo za umetnost in kulturo v Osjeku. Med študijem me je začela zanimati grafika\, s katero sem se ukvarjal tudi tukaj v Mariboru. Veliko veselje sem našel v eksperimentiranju z različnimi materiali in kemikalijami\, večinoma kovinami in kislinami ter v tehinkah\, ki so temeljije na naravnih materialih. Zaradi pomanjkanja opreme za tiskanje sem našel zanimivo domačo tehniko grafike z želatino. \n\n\n\n\n\n\nŽelatinski tisk je tehnika monotipije\, idealna za začetnike; je enostavna in vključuje le nekaj materialov: želatinsko ploščo\, barvo in papir. Zanimiva se mi zdi zato\, ker ima več možnosti za eksperimentiranje na vsakem koraku postopka\, zame pa je najbolj zanimiv del kuhanje in priprava želatinskih plošč ter raziskovanje novih stvari\, ki so povezane z mojim zanimanjem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi predstavljam dela\, ki sem jih ustvaril med bivanjem v Mariboru in so plod mojega eksperimentiranja z novimi tehnikami in mediji. Najprej sem delal s fotografijami\, ki sem jih posnel pred časom in so bile povezane z lepimi trenutki. Uporabljal sem jih predvsem za eksperimentiranje in prve poskuse želatinskega tiska. Pri nekaterih sem imel drugačen pristop\, saj sem želel odkriti meje abstraktnega potenciala\, zanimala me je pot tekočih in nepredvidljivih podob z nadaljevanjem\, kjer so se končale. Najbolj sem užival v izdelovanju globokega tiska. Najprijetnejše je bilo prekinjanje procesa jedkanja z vodo\, ki je dalo vedno drugačne rezultate in je bilo izjemno nepredvidljivo. Tu sem popolnoma izpustil nadzor nad svojim delom in prepustil vodi\, da določa izdelek. \n\n\n\n\n\n\nMed eksperimentiranjem sem začel razmišljati o stvareh\, ki jih želim izraziti v svojem delu in ugotovil\, da se moram osredotočati na vezi\, ki so pomembne v mojem življenju. Prišel sem do zaključka\, da je zame najpomembnejše\, da obudim vez s sestro\, s katero sva se oddaljila. Tehniko sem začel uporabljati na fotografijah iz najinega otroštva in jo apliciral na različnih podlagah ter mešal z različnimi mediji. S tem sem predstavil razvoj ideje o komunikaciji in povezanosti\, ki je premalo razvita. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljec in je financiran s strani Evropske komisije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zvonimir-florijanci-odnosi-in-simptomi/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/1350x1080-1024x819-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240509T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240509T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240507T093920Z
LAST-MODIFIED:20240508T073322Z
UID:72138-1715277600-1715277600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«
DESCRIPTION:9. 5. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nZvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«\nV četrtek\, 9. 5. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave del\, ki jih je tekom svojega dela in bivanja v Mariboru ustvaril naš ESE prostovoljec Zvonimir. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBesedeBesedeavtorjaavtorjaZvonimirjaZvonimirjaFlorijančića:Florijančića:\n\n\n\n\n\n\nPreden sem v okviru Evropske solidarnostne enote prišel v Maribor na 10 mesečni prostovoljski projekt v Pekarno Magdalenske mreže sem študiral vizualno umetnost na Akademijo za umetnost in kulturo v Osjeku. Med študijem me je začela zanimati grafika\, s katero sem se ukvarjal tudi tukaj v Mariboru. Veliko veselje sem našel v eksperimentiranju z različnimi materiali in kemikalijami\, večinoma kovinami in kislinami ter v tehinkah\, ki so temeljije na naravnih materialih. Zaradi pomanjkanja opreme za tiskanje sem našel zanimivo domačo tehniko grafike z želatino. \n\n\n\n\n\n\nŽelatinski tisk je tehnika monotipije\, idealna za začetnike; je enostavna in vključuje le nekaj materialov: želatinsko ploščo\, barvo in papir. Zanimiva se mi zdi zato\, ker ima več možnosti za eksperimentiranje na vsakem koraku postopka\, zame pa je najbolj zanimiv del kuhanje in priprava želatinskih plošč ter raziskovanje novih stvari\, ki so povezane z mojim zanimanjem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi predstavljam dela\, ki sem jih ustvaril med bivanjem v Mariboru in so plod mojega eksperimentiranja z novimi tehnikami in mediji. Najprej sem delal s fotografijami\, ki sem jih posnel pred časom in so bile povezane z lepimi trenutki. Uporabljal sem jih predvsem za eksperimentiranje in prve poskuse želatinskega tiska. Pri nekaterih sem imel drugačen pristop\, saj sem želel odkriti meje abstraktnega potenciala\, zanimala me je pot tekočih in nepredvidljivih podob z nadaljevanjem\, kjer so se končale. Najbolj sem užival v izdelovanju globokega tiska. Najprijetnejše je bilo prekinjanje procesa jedkanja z vodo\, ki je dalo vedno drugačne rezultate in je bilo izjemno nepredvidljivo. Tu sem popolnoma izpustil nadzor nad svojim delom in prepustil vodi\, da določa izdelek. \n\n\n\n\n\n\nMed eksperimentiranjem sem začel razmišljati o stvareh\, ki jih želim izraziti v svojem delu in ugotovil\, da se moram osredotočati na vezi\, ki so pomembne v mojem življenju. Prišel sem do zaključka\, da je zame najpomembnejše\, da obudim vez s sestro\, s katero sva se oddaljila. Tehniko sem začel uporabljati na fotografijah iz najinega otroštva in jo apliciral na različnih podlagah ter mešal z različnimi mediji. S tem sem predstavil razvoj ideje o komunikaciji in povezanosti\, ki je premalo razvita. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljec in je financiran s strani Evropske komisije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zvonimir-florijanci-odnosi-in-simptomi-2024-05-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/1350x1080-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240424T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240424T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240415T140141Z
LAST-MODIFIED:20240417T083350Z
UID:71462-1713981600-1713981600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Žiga Brdnik: Kdo je Valter? Partizanski film in revolucionarni subjekt
DESCRIPTION:24. 4. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nŽiga Brdnik: Kdo je Valter? Partizanski film in revolucionarni subjekt\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV sredo\, 24. 4. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na drugo predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O partizanskem filmu in revolucionarnem subjektu bo govoril Žiga Brdnik. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\n»Odkar sem v Sarajevu\, iščem Valterja\, a ga ne najdem. Zdaj\, ko odhajam\, vem\, kdo je /…/ Pokazal vam ga bom. Vidite to mesto?« Kamera se sprehodi čez panoramo Sarajeva … »To je Valter!« sklene poveljnik nemške obveščevalne službe na legendarnem koncu kultnega partizanskega filma Valter brani Sarajevo. Mit o filmu\, ki se vrti okrog mitičnega partizanskega poveljnika\, pravi\, da naj bi bil celo globalno najbolj gledan film tistega časa\, saj je podiral rekorde gledanosti na Kitajskem in bil distribuiran v šestdeset držav po vsem svetu. Prav ustvarjanje mitov je mogoče edina\, prav gotovo pa tista ključna prvina\, ki povezuje izjemno širok spekter partizanskih filmov\, ki nikakor niso nastajali le v Jugoslaviji in ki nikakor niso nehali nastajati\, saj osvobodilni boj marsikje na svetu še vedno poteka. Bistveno vprašanje je\, koga ali kaj ti filmi mitizirajo oziroma koga postavljajo kot revolucionarni subjekt – skratka\, kdo ali kaj je Valter? So to voditelji ali je to ljudstvo? Posameznik ali kolektiv? Moški ali ženske? Stari ali mladi? Človek ali narava? Morda vsi skupaj? Kočljivo in zanimivo pri filmu pa je\, da lahko besede govorijo eno\, podobe pa drugo. Tudi to\, kako (s kakšnimi sredstvi) ustvarja mite\, je torej enako pomembno kot vsebina teh mitov. Drugo bistveno vprašanje\, ki se s tem postavlja\, je: ali so tudi filmarji in filmarke sami subjekt revolucije oziroma ali skozi uprizarjanje preteklosti ustvarjajo mite za svobodo ali za oblast? \n\n\n\n\n\n\nŽiga Brdnik \n\n\n\n\n\n\nDiplomirani novinar in filozof filmske kritike in druge prispevke o filmu ter kulturi piše za revije Ekran\, KINO!\, Manager\, Razpotja in Časopis za kritiko znanosti. Je član uredništev revije Ekran\, Časopisa za kritiko znanosti in časopisa Prelom. Je programski selektor Intimnega kina v mariborskem interdisciplinarnem umetniškem laboratoriju GT22\, Letnega kina Minoriti\, Feminističnega filmskega festivala FEFI\, Festivala Shots\, festivala Poklon viziji in Mobilnega Udarnika\, pred tem pa je enako vlogo opravljal v Kinu Udarnik. Je somoderator serije filmskih pogovorov Ekstremno Slovensko\, podkasta Maribor is the future in tako imenovanih Lekcij (Jugoslavija\, Rožava\, Palestina …). Za Fundacijo Sonda in DRFK je uredil knjigo in napisal spremno besedo za Malo garažno knjižico Ambasada Kinoteka\, Kino Udarnik 2010-2015; Slovenska Kinoteka v Mariboru 2007–2017 – pregled kinotečnih projekcij v Mariboru in knjigo Ekstremno Slovensko – pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami 2016-2019. Za Časopis za kritiko znanosti je uredil knjigo Veliki Iran\, 287. številko Turneja za življenje in 290. številko na temo 100-letnice kina. Kot filmski kritik je doslej žiriral na Festivalu slovenskega filma\, na Festivalu Shots\, na LIFFU in mednarodnih festivalih Viennale\, Priština in Thessaloniki (festival dokumentarnega filma).\nLeta 2022 je za svoje delo prejel nagrado Revije Ekran za filmskega publicista leta. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAVNAVANI FILMI: \n\nValter brani Sarajevo (1972\, Hajrudin Krvavac)\nSutjeska (1973\, Stipe Delić)\nBalada o trobenti in oblaku (1961\, France Štiglic)\nNe joči\, Peter (1964\, France Štiglic)\nBitka za Alžirijo (1966\, Gillo Pontecorvo)\nKobane (2022\, Özlem Arzeba)\nBêrîtan (2006\, Halil Uysal Dağ)\nCinema Komunisto (2010\, Mila Turajlić)\nDosje Labudović: Cine-Guerrillas (2022\, Mila Turajlić)\nValter (2012\, Andrej Aćin)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nHalil Uysal (Dağ): »Zanašam se na gore …« (v Časopis za kritiko znanosti\, št. 290\, 2023).\nLana Zdravković: Politizacija življenja: O pomenu revolucije danes (v Časopis za kritiko\nznanosti\, št. 269\, 2017). Dostopno na:\nhttps://www.academia.edu/38486055/Politizacija_življenja_O_pomenu_revolucije_danes_\nPolitization_of_Life_The_meaning_of_the_Revolution_Today.\nO partigiano! (Avstrijski filmski muzej\, 2019 – zbornik ob istoimenski retrospektivi).\nPeter Stanković: Partizanski filmi in partizanarice: analiza žanrskih prvin jugoslovanskega partizanskega filma (v Teorija in praksa\, letnik 49\, 2/2012). Dostopno na: http://dk.fdv.uni–\nlj.si/db/pdfs/TiP2012_2_Stankovic.pdf.\nTone Svetina: Ukana\nMarcel Štefančič\, jr.: Maškarada: Strašne fantazije slovenskega filma (1948 – 1990).\nSilvan Furlan in drugi: V kraljestvu filma.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ziga-brdnik-kdo-je-valter-partizanski-film-in-revolucionarni-subjekt-2024-04-24-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/04/TF-kdo-je-valter-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240416T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240416T170000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240402T083650Z
LAST-MODIFIED:20240408T091821Z
UID:70941-1713286800-1713286800@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: SpoznajRezidentko Danijelo Zajc
DESCRIPTION:16. 4. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: SpoznajRezidentko Danijelo Zajc\nV torek\, 16. 4. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na predstavitev umetnice gledališke rezidence SobaZaGosteMaribor\, Danijele Zajc. Z umetnico se bo pogovarjal Jan Podbrežnik\, predstavitev pa se bo neposredno prenašala na Radiu MARŠ. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTudi v letu 2024 Pekarna Magdalenske mreže Maribor in Društvo ZIZ v sklopu programa SobaZaGosteMaribor organiziramo umetniško rezidenco za ustvarjalke_ce na področju uprizoritvenih umetnosti. Prva rezidentka sezone je Danijela Zajc\, ki bo na dvo-tedenski rezidenci (14.–28. 4. 2024) razvijala projekt Suspenz. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt Suspenz \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDANIJELA ZAJC (1985) \n\n\n\n\n\n\nuniv. dipl. pedagoginja in sociologinja kulture\, je performerka\, pedagoginja\, producentka in tehničarka. Znanje o sodobnem plesu\, performansu\, sodobnem cirkusu\, uličnem gledališču in gledališču zatiranih že deset let intenzivno pridobiva na različnih delavnicah doma in v tujini. Od leta 2012 se intenzivneje ukvarja z plesom in zračnimi akrobacijami na tkanini ter vrvi. Danijela nastopa samostojno in s kolektivi Fourklour – Zavod Vitkar\, Feminalz – Zavod Emanat\, FEM TV – KUD Mreža\, Moja prav(lj)ice – KUD Transformator\, Cirkusarna NaokRog\, Društvo Mismo Nismo in Društvo Matafir. Je izvajalka\, producentka in (so)avtorica številnih performansev\, kabarejev\, predstav\, kjer njeno znanje iz področja sodobnega cirkusa prihaja do izraza. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nje decentraliziran cikel performansov na avtoričini osnovni disciplini – zračna akrobacija – zasnovanih po načelih “site specific”\, “live art” in “flash mob” performansov. Predstavlja igro moči\, kjer se soočajo akterji\, ki jim je pomemben zgolj denar\, in tisti\, ki se zavzemajo za ekološka\, kulturna in človeška vprašanja. Namen produkcijskih enot je podpreti obstoječa aktivistična gibanja oziroma se povezovati z različnimi kolektivi in znotraj lokalnega okolja ustvariti podporno okolje in večjo vidnost lokalnih pobud. Hkrati pa razširiti lokalno problematiko na izviren\, kreativen in umetniški način. Namen projekta je osvetliti aktualne družbene težave na specifičnih lokacijah in podpreti obstoječa aktivistična gibanja ter povečati njihovo vidnost. \n\n\n\n\n\n\nProducent: Pekarna Magdalenske mreže Maribor \n\n\n\n\n\n\nSoorganizator: Društvo ZIZ \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznajrezidentko-danijelo-zajc-2024-04-16-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/04/slika_Danijela-Zajc-3-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240409T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240409T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240326T105251Z
LAST-MODIFIED:20240405T071454Z
UID:70669-1712685600-1712685600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Matic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju\, in hrana
DESCRIPTION:9. 4. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju\, in hrana\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 9. 4. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na prvo  predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O teorijah o Kubrickovi 2001: Odiseji v vesolju bo predaval Matic Majcen. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nFilm 2001: Odiseja v vesolju režiserja Stanleya Kubricka je bil v zgodovini obdelan z vseh perspektiv\, še posebej leta 2018\, ko je praznoval 50. obletnico. Vendar pa se tu in tam vseeno pojavi kakšna teorija\, ki se zdi preveč odbita ali nenavadna\, da bi zares bila deležna resne obravnave in jo zato izpuščajo iz literature. Na predavanju bomo pozornost posvetili eni izmed takšnih teorij. Je to res zgolj izmišljotina in plod divje domišljije uporabnikov družbenih omrežij ali pa nam dejansko odpira nova vrata k razumevanju Kubrickove mojstrovine? \n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen \n\n\n\n\n\n\nje filmski kritik\, novinar in urednik. O filmu piše za vrsto slovenskih medijev: za Večer recenzira redni filmski program in poroča s filmskih festivalov v Cannesu\, Benetkah in Berlinu\, pri reviji Dialogi opravlja delo urednika za področje filma. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem poosamosvojitvenem filmu ter je aktiven na področju filmskega izobraževanja\, v sklopu česar redno predava v slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Je avtor knjig Slovenski poosamosvojitveni film: institucija in nacionalna identiteta (2015) in Kubrickova Odiseja v vesolju (2018). Leta 2009 je ustanovil projekt Podoba-Glasba\, v sklopu katerega se ukvarja z zgodovino in teorijo glasbenega videa\, obenem pa vodi tekmovalni program glasbenega videa na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nAgel\, Jerome (ur.): The Making of Kubrick’s 2001. New York: The New American Library\, 1970.\nBizony\, Piers: 2001: The Making of Stanley Kubrick’s 2001: A Space Odyssey. Köln: Taschen\, 2014.\nClarke\, Arthur C.: 2001: A Space Odyssey. New York: Roc\, 1968/2005.\nLoBrutto\, Vincent: Stanley Kubrick. London: Faber and Faber\, 1998.\nMajcen\, Matic: Kubrickova Odiseja v vesolju. Maribor: Aristej\, 2018.\nMajcen\, Matic: Teorije o lažnem pristanku na luni so žalitev za Kubricka: intervju z Janom Harlanom. Ekran\, sep.-okt. 2016\, 8–13.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/matic-majcen-kubrickova-odiseja-v-vesolju-in-hrana-2024-04-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/FZ_Kubricova-Odiseja-v-vesolju-in-hrana-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240328T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240430T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240319T094656Z
LAST-MODIFIED:20240327T085937Z
UID:70452-1711648800-1714500000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava »jaz∞ mi«
DESCRIPTION:28. 3. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nRazstava »jaz ∞ mi«\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV četrtek\, 28. 3. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave »jaz ∞ mi« in projekcijo kratkih filmov in animacij študentk_ov Akademije Univerze v Novi Gorici. Razstavo bomo otvorile_i ob 18.00\, ob 19.00 pa sledi projekcija filmov in animacij na našem skrivnem vrtu. \n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 30.30.4.4.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazmislek o sebi in o nas v svetu. Z veliko pozornostjo do skupnosti\, sedanjosti in do skupne prihodnosti\, a skozi individualne zgodbe\, ki jih študentje prepletajo med seboj\, iščejo svojo vlogo v svetu\, včasih s strahom\, a opolnomočeni v raziskovanju skozi medsebojno sodelovanje. Spreminja se pogled na lastništvo planeta\, narave\, ljudi\, idej\, tehnologije\, pogled na družbo in posameznice_ka v njej. \n\n\n\n\n\n\nO tem razmišljamo skozi izbor študentskih del\, ki prevprašujejo družbene in okoljske teme\, umetno inteligenco\, razmišljanje o prihodnosti brez ljudi\, pa tudi skozi intimne refleksije o identitetah\, spolu\, moči in krhkosti posameznika. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nIzbrana dela so nastala v raziskovalnih delavnicah »Futurama«\, »Čas in prostor v gibljivi sliki« ter »Moč ženske krvi«\, pod mentorstvom Robertine Šebjanič ter delavnicah »Futurama«\, Jasne Hribernik in Rene Rusjan. Spremljevalni program animiranih filmov je nastal v rednem programu animacije pod mentorstvom Kolje Sakside in Timona Ledra. \nKuratorica razstave: Rene Rusjan\, producenta: Rok Govednik in Tina Smrekar\, odgovorna oseba: Boštjan Potokar\, tehnična podpora: Urša Bonelli. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-jaz-mi-2024-03-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/uniAU-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240313T160000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240313T160000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240227T080946Z
LAST-MODIFIED:20240305T113630Z
UID:69376-1710345600-1710345600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Delavnica: Nemi lik s karakterjem
DESCRIPTION:13. 3. 2024 ob 16.00\, OBRAT \nDelavnica: Nemi lik s karakterjem\nV sredo\, 13. 3. 2024\, med 16.00 in 19.00 vabimo likovne pedagoge_inje in učitelje_ice v OBRAT na delavnico o možnostih stripa kot didaktičnega orodja. Delavnica je bila zaradi bolezni izvajalca prestavljena za en mesec. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOb razstavi Davida Krančana Deveta briga Stripburger v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS pripravlja delavnico za likovne pedagoge_inje in učitelje_ice. Na delavnici bo mentor David Krančan udeležence podrobneje seznanil z možnostmi stripa kot didaktičnega orodja\, ki lahko igra pomembno vlogo pri pedagoškem procesu. Poudarek pa bo na oblikovanju stripovskih likov in ustvarjanju stripa brez besed. \n\n\n\n\n\n\n\nOb stripu pogosto govorimo o vzajemnem učinkovanju besed in podob – seveda pa obstajajo tudi stripi\, ki ne uporabljajo besed. Razpon teh t. i. nemih stripov je karseda širok: od kratkih\, humorističnih stripov do presunljivih in kompleksnih stripovskih romanov. Po uvodnem predavanju o posebnostih pripovedovanja v slikah in o stripovskih elementih sledi snovanje lastnih stripovskih pripovedi\, ki jih bodo udeleženci izdelali v parih ali posamično. \n\n\n\n\n\n\n\n\nUdeleženci se bodo tako podrobneje spoznali s posebnostmi in drugimi značilnostmi nemega stripa ter vlogo bralca pri ustvarjanju zgodbe\, ki jo je treba skrbno razviti\, da dosežemo njeno optimalno razumljivost in hkrati dinamičnost. Sodelujoči se bodo seznanili tudi z omejitvami nemih stripov\, s problematiko časovnosti in oblikovanja prepričljivih likov. \n\n\n\n\n\n\n\n\nSpopadli se bodo tudi z vprašanjem vizualnega jezika in njegovih specifik v odnosu do pisne komunikacije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: Janez Klenovšek\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDodatne informacije in prijave: info@pekarnamm.org \n\n\n\n\n\n\nSoprodukcija: Stripburger/FORUM Ljubljana\, Pekarna Magdalenske mreže \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/delavnica-nemi-lik-s-karakterjem-2024-03-13-16-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/Delavnica_DavidKrancan-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240309T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240309T200000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240305T093538Z
LAST-MODIFIED:20240305T113330Z
UID:69665-1710014400-1710014400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Koncert: Tizia Zimmerman in Pablo Lienhard (CH)
DESCRIPTION:9. 3. 2024 ob 20.00\, OBRAT \nKoncert: Tizia Zimmerman in Pablo Lienhard (CH)\nV soboto\, 9. 3. 2024\, te ob 20.00 vabimo v OBRAT na koncert švicarskega dvojca\, ki ga sestavljata Tizia Zimmerman na harmoniki in Pablo Lienhard na elektroniki. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAT bodo napolnili globoki dronski zvoki\, stoječi toni\, drobne melodije in virtuozni pasaži. Čeprav sta njuna instrumenta in načini proizvajanja zvoka tako različna\, Tizia Zimmermann in Pablo Lienhard poskušata zabrisati meje akustično in elektronsko proizvedenih zvokov ter se obojim improvizacijsko približati. Včasih se zlijeta v eno\, včasih pa dvojec dovoli\, da se svetovi spopadejo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOglasi se\, poglej in prisluhni\, vstop je prost\, prostovoljni prispevki za umetnika pa dobrodošli!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTizia Zimmerman \n\n\n\n\n\n\nje glasbenica\, aktivna v polju svobodne improvizacije in eksperimentalnega hrupa ter na področju interpretacije sodobne klasične glasbe. Leta 2018 je diplomirala iz klasične harmonike na bernski Visoki šoli za umetnosti (Hochschule der Künste). Leta 2020 je tam tudi magistrirala na oddelku za performans. Zaradi zanimanja za sodobno improvizacijo je del različnih platform\, na primer Kolektiva Gamut iz Züricha. Sodelovala je pri izvedbi “Winterreise” Hansa Zenderja pod dirigentom Emiliem Pomàricom in “Die Odyssee” Leonard Eversa pod dirigentom Eduardom Strausserjem v Operni hiši v Zürichu. \n\n\n\n\n\n\nPablo Ulises Lienhard \n\n\n\n\n\n\nje improvizator in glasbenik. V različnih kontekstih ga lahko redno srečamo na saksofonu\, za mešalno mizo (brez vhoda)\, na pedalih z učinki ali računalnikih\, redkeje pa ob glasbi\, na katero lahko ljudje plešejo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncert-tizia-zimmerman-in-pablo-lienhard-ch-2024-03-09-20-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/Koncert-Tizia-Zimmerman-in-Pablo-Lienhard-full-1024x576-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240308T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240308T200000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240304T145925Z
LAST-MODIFIED:20240305T113026Z
UID:69646-1709928000-1709928000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Koncert: Tizia Zimmerman in Pablo Lienhard (CH)
DESCRIPTION:8. 3. 2024 ob 20.00\, OBRAT \nKoncert: Tizia Zimmerman in Pablo Lienhard (CH)\nV soboto\, 9. 3. 2024\, te ob 20.00 vabimo v OBRAT na koncert švicarskega dvojca\, ki ga sestavljata Tizia Zimmerman na harmoniki in Pablo Lienhard na elektroniki. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAT bodo napolnili globoki dronski zvoki\, stoječi toni\, drobne melodije in virtuozni pasaži. Čeprav sta njuna instrumenta in načini proizvajanja zvoka tako različna\, Tizia Zimmermann in Pablo Lienhard poskušata zabrisati meje akustično in elektronsko proizvedenih zvokov ter se obojim improvizacijsko približati. Včasih se zlijeta v eno\, včasih pa dvojec dovoli\, da se svetovi spopadejo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOglasi se\, poglej in prisluhni\, vstop je prost\, prostovoljni prispevki za umetnika pa dobrodošli!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTizia Zimmerman \n\n\n\n\n\n\nje glasbenica\, aktivna v polju svobodne improvizacije in eksperimentalnega hrupa ter na področju interpretacije sodobne klasične glasbe. Leta 2018 je diplomirala iz klasične harmonike na bernski Visoki šoli za umetnosti (Hochschule der Künste). Leta 2020 je tam tudi magistrirala na oddelku za performans. Zaradi zanimanja za sodobno improvizacijo je del različnih platform\, na primer Kolektiva Gamut iz Züricha. Sodelovala je pri izvedbi “Winterreise” Hansa Zenderja pod dirigentom Emiliem Pomàricom in “Die Odyssee” Leonard Eversa pod dirigentom Eduardom Strausserjem v Operni hiši v Zürichu. \n\n\n\n\n\n\nPablo Ulises Lienhard \n\n\n\n\n\n\nje improvizator in glasbenik. V različnih kontekstih ga lahko redno srečamo na saksofonu\, za mešalno mizo (brez vhoda)\, na pedalih z učinki ali računalnikih\, redkeje pa ob glasbi\, na katero lahko ljudje plešejo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncert-tizia-zimmerman-in-pablo-lienhard-ch-2024-03-08-20-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/Koncert-Tizia-Zimmerman-in-Pablo-Lienhard-full-1024x576-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240205T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240322T000000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20240202T110649Z
LAST-MODIFIED:20240205T072404Z
UID:69052-1707091200-1711065600@kultura.maribor.si
SUMMARY:David Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava
DESCRIPTION:vsak delavnik do 22. 3. 2024 med 13.00 – 18.00\, OBRAT \nDavid Krančan: Deveta briga\, samostojna stripovska razstava\nV četrtek\, 1. 2. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev samostojne stripovske razstave “Deveta briga”\, slovenskega striparja in ilustratorja Davida Krančana. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 22.22.3.3.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPregledna razstava prinaša izbor stripovskih del\, ki jih je Krančan ustvaril v zadnjem desetletju. Obeta se nazoren in večplasten uvid v avtorjevo delo\, pri čemer do izraza ne prihaja le Krančanova nadarjenost za ustvarjanje pomenljivih zgodb\, temveč tudi njegova vešča izraba heterogenih stilskih izrazov\, ki jih vsakokrat prilagaja različnim ciljnim skupinam oziroma sami funkciji stripa. Glavnina postavitve je namenjena dvema nagrajenima stripoma\, izdanima pri Stripburgerju: to sta Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Videti bo moč tudi nekaj raziskovalnih kratkih stripov\, ki se posvečajo stripu kot takemu (teorija stripa)\, kot tudi dela\, ki jih je Krančan ustvaril za različne didaktične in promocijske namene. Predstavljen bo tudi najnovejši Krančanov strip za otroke z naslovom Mala Mara\, ki ga je ustvaril skupaj s tekstopiscem Jurijem Bobičem (založba ZTT EST\, 2023) in ki prinaša serijo zgodb iz vsakdanjika otrok. Pregled bogati serija pripravljalnih in študijskih risb\, kot tudi vrsta ilustracij in grafik\, pogosto vezanih na posamične stripovske izdaje oziroma druge samostojne projekte. Razstava bo tako v grobem razdeljena na stripe za otroke in stripe za odrasle; vsak segment bo kot zaključena celota postavljen v svojem prostoru\, pri čemer bo avtor z dodatnimi poslikavami razstavišče preobrazil v vznemirljivo scensko kuliso svojih stripovskih zgodb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDAVID KRANČAN (1984\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje diplomiral iz stripa pri prof. Milanu Eriču na ALUO v Ljubljani. Krančan je dolgoletni član uredništva revije Stripburger. Po enoletnem študijskem izpopolnjevanju v Pragi se je leta 2009 vrnil v Slovenijo. Od leta 2011 ilustrira naslovnice Dnevnikovega Objektiva. Razstavlja v pomembnejših slovenskih in nekaterih evropskih galerijah. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza. Že več kot dve desetletji je kot mentor in predavatelj dejaven tudi na področju izobraževanja o stripu. Za ilustracije v Dnevnikovem Objektivu je na 13. bienalu ilustracije leta 2019 prejel plaketo Hinka Smrekarja. Njegov stripovski album Pijani zajec je leta 2015 prejel nagrado za najlepšo slovensko knjigo in bil izbran za najboljši strip po izboru poslušalcev oddaje Stripofilija na Radiu Študent. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa obisk razstave s šolsko skupino pišite na: info@pekarnamm.org \nVizualni material za novinarje: www.stripburger.org/press \nSoprodukcija: Stripburger/FORUM Ljubljana\, Pekarna Magdalenske mreže \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/david-krancan-deveta-briga-samostojna-stripovska-razstava/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/David-Krancan-Deveta-briga_full-1024x576-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20231201T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20231201T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20231120T201348Z
LAST-MODIFIED:20231130T082004Z
UID:43242-1701453600-1701453600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Konstrukcije normalnosti v medijih skozi konstruirano nenormalnost medijev
DESCRIPTION:1. 12. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nKonstrukcije normalnosti v medijih skozi konstruirano nenormalnost medijev\nV petek\, 1. 12. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 8\, na predavanje dr. Borisa Vezjaka z naslovom\nKonstrukcije normalnosti v medijih skozi konstruirano nenormalnost medijev. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMediji nesporno dominantno konstruirajo naš pogled na družbo\, (socialno) normalnost in na nas same. Še več\, največkrat ne postavljajo zgolj korpusa idej\, norm in vrednot kot normalnih\, modelirajo naše obnašanje in krepijo ali rušijo stereotipe\, ampak nas lahko ustvarjajo tudi za »nenormalne« in pobebavljene. Eksplicitna teza projektov medijske pismenosti je\, da bomo z več izobraževanja lažje razumeli njihovo delovanje. Toda taka teza medijske pismenosti je primarno pasivna in ne zagotavlja\, da se bo delovanje medijev po sebi izboljševalo – le razumeli in interpretirali jih bomo bolje. Če so mediji problematični oblikovalci\,(problematične) normalnosti (zapovedanih norm v družbi)\, potem medijski pismenosti manjka ambicija po aktivnem spreminjanju medijev\, s tem pa po vplivu na konstrukcije socialnih norm in normalnosti. Skozi analizo primerov zato predlagam aktivnejši upor v obliki medijske kritičnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBoris Vezjak \n\n\n\n\n\n\nizredni profesor za filozofijo in predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične filozofije\, teorijo diskurza\, medijsko analizo in teorijo argumentacije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPredavanje poteka  v okviru cikla predavanj s področja medijskega opismenjevanja o obravnavi ranljivih skupin (LGBTIQ+\, migranti\, ženske) v slovenski medijski krajini v okviru projekta MORSI-PS\, ki ga organizira Časopis za kritiko znanosti (ČKZ) v sodelovanju s parnerji: Pekarna Magdalenske mreže\, Mariborska knjižnica\, C.M.A.K. in Forum Tomizza 2022. \n\n\n\n\n\n\n\nČasopis za kritiko znanosti \n\n\n\n\n\n\nje revija\, ki že pet desetletij kritično premišlja\, reflektira in opozarja na marginalizirane\, ranljive dele družbe\, kar dokazujejo tudi številne izdaje revije\, kot so Ženske v znanosti\, Zamolčane zgodovine I\, Mesto žensk – Zamolčane zgodovine II\, Zelene politike/Begunci\, Balkanska migracijska pot\, Nasilje nad LGBT mladino in odraslimi idr. \n\n\n\n\n\n\nA ČKZ ne premišlja in opozarja le skozi tiskano besedo raziskovalk/-cev\, znanstvenic/-kov\, ampak se tudi aktivno bori za pravice ranljivih skupin v različnih aktivističnih pobudah. V tem kontekstu s ciklom predavanj širimo naša teoretska in praktična prizadevanja za ozaveščanje in sprejemanje ranljivih skupin v Sloveniji – med mladimi\, starejšimi\, različnimi jezikovnimi skupinami ipd.\nProjekt sofinancira Ministrstvo za kulturo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/konstrukcije-normalnosti-v-medijih-skozi-konstruirano-nenormalnost-medijev-2023-12-01-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/11/Boris-Vezjak.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230817T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230817T190000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230812T094227Z
LAST-MODIFIED:20230816T063454Z
UID:39657-1692298800-1692298800@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Charbel A. Dargham\, Tony Keyrouz\, Joy Sfeir »Razdejanih obratov\, pokončna soba«
DESCRIPTION:17. 8. 2023 ob 19.00\, OBRAT \nCharbel A. Dargham\, Tony Keyrouz\, Joy Sfeir »Razdejanih obratov\, pokončna soba«\nV četrtek\, 17. 8. 2023\, ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev skupinske razstave »Razdejanih obratov\, pokončna soba« rezidenčnih umetnikov programa SobaZaGosteMaribor Charbela A. Darghama\, Tonyja Keyrouza in Joy Sfeir. \n\n\n\n\n\n\nRazstavna postavitev kot celota izhaja iz razmisleka o specifikah OBRAT – prostora umetnosti in participacije\, hkrati pa se posamezna dela dotikajo določenih aspektov doživljanja prostora: Charbel A. Dargham izhaja iz poskusa umetniške reprezentacije možganske kognicije prostora\, medtem ko se Joy Sfeir in Tony Keyrouz osredotočata predvsem na relacijo prostora\, materialnosti\, spomina in telesa. \n\n\n\n\n\n\nDela so nastala pod mentorstvom Mihe Vipotnika\, razstavo kurirata Kaja Kraner in Lucija Smodiš. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava je del dvodelnega projekta izmenjave med libanonskimi in slovenskimi umetniki mlajše generacije z delovnim naslovom »Hiša: med otokom in arhivom«. Gre za nadaljevanje sodelovanja Pekarne Magdalenske mreže\, Univerze USEK v Libanonu ter profesorja in umetnika Mihe Vipotnika\, ki kontinuirano poteka od leta 2017. \n\n\n\n\n\n\nPrvi del projekta je zastavljen kot rezidenca libanonskih umetnikov v Mariboru\, katere rezultat bo razstava v OBRAT\, drugi del pa se bo odvil med oktobrom in novembrom letos kot enomesečna rezidenca slovenskim umetnikov v Libanonu. Oba dela projekta bo sklenila končna skupinska razstava v Mariboru in Libanonu nastalih umetniških del\, ki bo umeščena v kulturnem centru Zico House – leta 1935 zgrajeni družinski vili v Bejrutu\, ki se je v 90. letih spremenila v kulturni center. Ker gre za specifično razstavišče\, smo projekt zasnovali na podlagi izhodiščnega razmisleka o prostoru\, specifično intimnem prostoru\, razmerju med intimnim in javnim prostorom\, predvsem pa tudi o doživljanju prostora. Umetniki so pri tem kot izhodišče vzeli knjigo Poetika prostora (1958) filozofa Gastona Bachelarda\, ki se jo načeloma umešča na področje teorije arhitekture\, četudi avtor na podlagi primerov (zlasti literarne) umetnosti\, vezane na doživljanje prostora\, razpre širše \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n19.00 otoritev razstave in voden ogled / K18WD-30\, razstavišče Vetrinjski \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCharbel A. Dargham (2002) \n\n\n\n\n\n\nje bil rojen v Bwouaru v Libanonu. Študiral je filmske študije na USEK Kaslik v Libanonu\, nato pa se preusmeril v študij matematike. Zaključek svoje umetniške poti namerava obeležiti s projektom\, ki na kreativen način združuje oba\, skozi zgodovino tesno prepletena polja. \n\n\n\n\n\n\nTony Keyrouz (1998) \n\n\n\n\n\n\nje glasbenik\, snemalen in filmski ustvarjalec\, rojen v Bsharriju v Libanonu. Diplomiral je na oddelku za Film in televizijo na USEK Kaslik v Libanonu\, trenutno pa zaključuje magistrski študij kinematografije na Libanonski univerzi – Fakulteti uporabnih umetnosti v Libanonu. \n\n\n\n\n\n\nJoy Sfeir (1995) \n\n\n\n\n\n\nje multidisciplinarna umetnica\, rojena v Libanonu\, ki trenutno živi med Bejrutom in Brusljem. Njena umetniška praksa črpa iz poetičnega bistva prostora\, ki izhaja iz njenih lastnih izkušenj z naravo\, družbo\, čutnim gibanjem telesa in neoprijemljivimi odtisi spomina. Leta 2018 je diplomirala na magistrskem programu Notranja arhitektura na USEK v Libanonu\, kasneje pa je nadaljevala študijski program Oblikovanje za družbene inovacije v Belgiji\, kjer se je poglobila v področje intervencij v javni in družbeni prostor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-charbel-a-dargham-tony-keyrouz-joy-sfeir-razdejanih-obratov-pokoncna-soba-2023-08-17-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/08/GRM_Razdejanih-obratov-pokoncna-soba-1024x852-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230608T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230608T190000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230529T163957Z
LAST-MODIFIED:20230601T085450Z
UID:37520-1686250800-1686250800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Preobrat na Trgu revolucije – razstava zapuščine Marka Breclja
DESCRIPTION:8. 6. 2023 ob 19.00\, OBRAT \nPreobrat na Trgu revolucije – razstava zapuščine Marka Breclja\nV četrtek\, 8. 6. 2023\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na otvoritev razstave kulturne zapuščine Marka Breclja “Preobrat na Trgu revolucije”. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava je del programa Festivala Lent 2023 in bo na ogled do 14.14. julijajulija 2023\, vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.00.18.00.\nV nedeljo\, ponedeljek\, torek in četrtek (25.\, 26. 27. 29. junija) pa še med 20.0020.00 in 22.00.22.00.\n\n\n\n\n\n\nPrvi poskus predstavitve kulturne zapuščine Marka Breclja\, se bo zgodil ravno v Mariboru – mestu\, ki ga je imel najraje. Tu je s svojo družino živel mladost in okusil prve sladke sadeže nastopanja pred občinstvom; izkušnja\, ki je zaznamovala njegovo življenjsko pot. Februarja 2022 je obstoj Marka Breclja doživel preobrat: Marka ni več\, njegova razmetana zapuščina pa je tu! \n\n\n\n\n\n\nNjeno “Pospravo” (kakor jo je imenoval) ne bo več režiral sam – danes mi režiramo njegovo kulturno zapuščino. In spomin nanj. Markovo nedosegljivo iznajdljivost\, duhovitost in ustvarjalno delo bomo poskusili dostojno ohraniti tisti\, ki smo mu bili blizu\, ga podpirali in imeli radi. \n\n\n\n\n\n\nNjegova učenka za življenje \n\n\n\n\n\n\nArijana Markučič Brecelj \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOrganizacija DPZN (Društvo zmernega napredka) in Pekarna Magdalenske mreže\, ob podpori Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB) in Narodnega doma Maribor – Festivala Lent\, verbatim. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/preobrat-na-trgu-revolucije-razstava-zapuscine-marka-breclja-2023-06-08-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/Preobrat-na-trgu-revolucije-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230608T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230714T000000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230613T094704Z
LAST-MODIFIED:20230613T115651Z
UID:38098-1686182400-1689292800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Preobrat na Trgu revolucije – razstava zapuščine Marka Breclja
DESCRIPTION:V četrtek\, 8. 6. 2023\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na otvoritev razstave kulturne zapuščine Marka Breclja “Preobrat na Trgu revolucije”. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava je del programa Festivala Lent 2023 in bo na ogled do 14. julija 2023\, vsak delavnik med 13.00 in 18.00.\nV nedeljo\, ponedeljek\, torek in četrtek (25.\, 26. 27. 29. junija) pa še med 20.00 in 22.00.\n\n\n\n\n\n\nPrvi poskus predstavitve kulturne zapuščine Marka Breclja\, se bo zgodil ravno v Mariboru – mestu\, ki ga je imel najraje. Tu je s svojo družino živel mladost in okusil prve sladke sadeže nastopanja pred občinstvom; izkušnja\, ki je zaznamovala njegovo življenjsko pot. Februarja 2022 je obstoj Marka Breclja doživel preobrat: Marka ni več\, njegova razmetana zapuščina pa je tu! \n\n\n\n\n\n\nNjeno “Pospravo” (kakor jo je imenoval) ne bo več režiral sam – danes mi režiramo njegovo kulturno zapuščino. In spomin nanj. Markovo nedosegljivo iznajdljivost\, duhovitost in ustvarjalno delo bomo poskusili dostojno ohraniti tisti\, ki smo mu bili blizu\, ga podpirali in imeli radi. \n\n\n\n\n\n\nNjegova učenka za življenje \n\n\n\n\n\n\nArijana Markučič Brecelj \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOrganizacija DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka) in Pekarna Magdalenske mreže\, ob podpori Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB) in Narodnega doma Maribor – Festivala Lent. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/preobrat-na-trgu-revolucije-razstava-zapuscine-marka-breclja/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/06/Preobrat-na-trgu-revolucije-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230606T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230606T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230529T163952Z
LAST-MODIFIED:20230601T085041Z
UID:37518-1686074400-1686074400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Robert Kuret: Grozljivka\, morilski predmeti in blagovni fetišizem
DESCRIPTION:6. 6. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret: Grozljivka\, morilski predmeti in blagovni fetišizem\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 6. 6. 2023\, te ob 18. uri te vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Filmski kritik in esejist Robert Kuret bo govoril o morlskih predmetih v povezavi z blagovnim fetišizmom. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nV okviru gotske fikcije\, ki je zgodovinsko povezana s tehnološkim napredkom in pojavom industrijske revolucije\, je eden od klasičnih motivov oživel predmet; tokrat se bomo v okviru grozljivke ukvarjali z motivom morilskega predmeta (t. i. killer commodity). Ta takoj prikliče Marxov razmislek o blagovnem fetišizmu\, kjer so neživi predmeti naenkrat navdani z magičnimi lastnostmi\, pri čemer je poudaril\, da se to zgodi v trenutku\, ko je zgodovina njegove produkcije zastrta. V tem kontekstu bomo razmišljali o filmih Semiš jakna (Le daim\, 2019) in Guma (Rubber\, 2010) Quentina Dupieuxa\, Tkanina (In Fabric\, 2019) Petra Stricklanda in Slaxx (2020) Elze Kephart\, ki se na tak ali drugačen način navezujejo na tekstilno in avtomobilsko industrijo. Danes\, ko sta znanstvena fantastika in grozljivka zopet v porastu\, bomo razmišljali tudi o statusu človeških subjektov in načinov njihovega pojavljanja znotraj pripovedne linije v filmih o morilskih predmetih: ko se namreč pozornost preusmeri na predmete\, ki terorizirajo posameznike ali skupnost\, to vpliva tudi na relevanco\, psihologijo in bližino upodobljenih človeških likov. \n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret \n\n\n\n\n\n\nje kritik in esejist\, ki piše o filmih in literaturi. Redno objavlja v Delu\, Literaturi\, Ekranu in reviji KINO!. Na Festivalu kratkega filma FeKK je koselektor nacionalnega in mednarodnega tekmovalnega programa FeKK SLO in FeKK BAL. V okviru Društva za širjenje filmske kulture KINO! deluje tudi kot mentor na filmskokritiških delavnicah Ostrenje pogleda. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENIH FILMOV: \n\nSemiš jakna (Le daim\, Quentin Dupieux\, 2019)\nGuma (Rubber\, Quentin Dupieux\, 2010)\nTkanina (In Fabric\, Petra Strickland\, 2019)\nSlaxx (Elze Kephart\, 2020)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/robert-kuret-grozljivka-morilski-predmeti-in-blagovni-fetisizem-2023-06-06-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/CFZ_grozljivka-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230523T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230523T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230515T205933Z
LAST-MODIFIED:20230516T061742Z
UID:36742-1684864800-1684864800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Veronika Zakonjšek: Film ceste\, kritika kapitalizma in vprašanje (nacionalne) identitete
DESCRIPTION:23. 5. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek: Film ceste\, kritika kapitalizma in vprašanje (nacionalne) identitete\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 23. 5. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. eronika Zakonjšek\, filmska kritičarka in publicistka bo govorila predvsem o evropski različici filma ceste\, ki ponuja prostor raziskovanja kriz individualnih in (trans)nacionalnih identitet\, predvsem pa tudi družbenih pojavov. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nFilm ceste\, ki kot posledica razvoja avtomobilske industrije na filmska platna prvič pridivja v začetku 40. let prejšnjega stoletja\, si z vzponom beatniške kontrakulture dokončno utrdi svoj status žanra\, ki z vožnjo proti odprtim\, nedefiniranim ciljem lovi izmuzljiv pojem svobode. Žanr\, v katerem se pod kolesjem težkih motorjev in starih avtomobilov tre družbeni upor; kjer protagonisti z vsakim kilometrom prevoženega asfalta razrešujejo svoje eksistenčne\, politične in osebne konflikte. Če so potovanje kot družbena kritika\, izstop iz kapitalizma in raziskovanje življenja onkraj družbenih norm in konvencij motivi\, ki uokvirjajo ameriški film ceste\, pa se bo predavanje osredotočilo predvsem na evropsko variacijo žanra. Tega se pogosto poenostavljeno obravnava kot odklon in subverzija ameriške filmske estetike\, a ob podrobnejši analizi ponuja prostor raziskovanja kriz individualnih in (trans)nacionalnih identitet\, predvsem pa tudi družbenih pojavov\, kot so razseljenost\, diaspora\, migracije in nomadstvo. Ob primerjavi ameriške in evropske različice žanra bomo v ospredje postavili tudi vprašanje spola\, ženske mobilnosti in marginaliziranih subjektov. \n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek \n\n\n\n\n\n\nje filmska kritičarka in publicistka\, ki redno piše za revije Ekran\, Kino!\, Dialoge in časopis Dnevnik. Je programska selektorica Festivala slovenskega filma in predsednica Društva slovenskih filmskih publicistov\, kot članica mednarodnega združenja filmskih kritikov pa redno zaseda mednarodne festivalske žirije (Rotterdam\, Viennale\, Luxor African Film Festival ipd.). Sodeluje tudi s filmskimi festivali\, kot sta Kino Otok in Animateka ter v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev moderira podkaste Filmarija. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nDriving visions: exploring the road movie (David Laderman\, 2002)\nCrossing New Europe: Postmodern Travel and the European Road Movie (Ewa Mazierska in Laura Rascaroli\, 2006)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENIH FILMOV: \n\nEasy Riders (1969\, Dennis Hopper)\nKings of the Road (1976\, Wim Wenders)\nThe Ride (1994\, Jan Svěrák)\nThe Edge of Heaven (2007\, Fatih Akin)\nNomadland (2020\, Chloé Zhao)\nJezdeca (2022\, Dominik Mencej)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/veronika-zakonjsek-film-ceste-kritika-kapitalizma-in-vprasanje-nacionalne-identitete-2023-05-23-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/Picture-1-1024x819-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230509T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230509T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230503T082803Z
LAST-MODIFIED:20230504T101246Z
UID:36197-1683655200-1683655200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Ana Šturm: Smeh kot gesta upora – subverzivni potencial komedije
DESCRIPTION:Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\nAna Šturm: Smeh kot gesta upora – subverzivni potencial komedije\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 9. 5. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Ana Šturm\, zgodovinarka in sociologinja bo govorila o tem\, kako se lahko skozi komedijo zavzema kritična pozicija do sveta\, politike\, ideologije. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nKomedijo običajno razumemo kot žanr ali zvrst\, katere edini namen je zabava. Ponudi nam začasno sprostitev in pobeg oziroma odmik od resnega življenja. Pri tem lahko hitro spregledamo\, da je prav skozi postopke komedije mogoče zavzeti eno od najbolj kritičnih pozicij do sveta\, politike\, ideologije. Na predavanju si bomo na primeru različnih filmov\, povečini subverzivnih političnih komedij\, ogledali na kakšen način lahko komedija v nasprotju s splošnim prepričanjem kritično naslavlja obstoječo družbeno realnost\, spremeni gledalčev pogled na svet in napravi prostor za novo percepcijo stvarnosti. \n\n\n\n\n\n\nAna Šturm \n\n\n\n\n\n\nje zgodovinarka in sociologinja\, najraje vsakdanjega življenja\, magistra filmskih in televizijskih študijev in doktorska kandidatka na AGRFT. Filmska gledalka\, kritičarka in selektorica. Odgovorna urednica revije za film in televizijo Ekran. Nekdanja članica in voditeljica podkasta FilmFlow. Organizatorka kulturnih (predvsem filmskih) dogodkov. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gostjo pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFILMI\, KI JIH BOMO OMENJALI NA PREDAVANJU: \n\nZajec Jojo (Jojo Rabbit\, 2019\, Taika Waititi)\nProducenta (The Producers\, 1967\, Mel Brooks)\nNora vojna Bratov Marx (Duck Soup\, 1933\, Leo McCatey)\nVeliki diktator (The Great Dictator\, 1940\, Charlie Chaplin)\nBiti ali ne biti (To Be or Not to Be\, 1942\, Ernst Lubitsch)\nDr. Strangelove (Dr Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb\, 1964\, Stanley Kubrick)\nŠtirje levi (Four Lions\, 2010\, Christopher Morris)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ana-sturm-smeh-kot-gesta-upora-subverzivni-potencial-komedije-2023-05-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/CFZ-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230509T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230509T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230425T213359Z
LAST-MODIFIED:20230504T101011Z
UID:36091-1683655200-1683655200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko
DESCRIPTION:Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\nV soorganizaciji s Pekarno Magdalenske mreže in Film Factory izvajamo cikel srečanj\, v katerih svojo pozornost družbeno kritično usmerjamo v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas vodijo priznani filmski kritiki in teoretiki\, pogovore po predavanjih usmerja dr. Maja Pan. \nPredavanje Ane Šturm\nTorek\, 9. maja 2023\, ob 18. uri\, Obrat\, Trg revolucije 9\, Maribor\nProjekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/cikel-filmski-zanri-skozi-druzbeno-kritiko-2023-05-09-00-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/Filmski_zanri_Basic2023_1_900x600-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230415T110000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230415T110000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230412T095306Z
LAST-MODIFIED:20230412T130800Z
UID:35246-1681556400-1681556400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Dan za spremembe
DESCRIPTION:15. 4. 2023 ob 11.00\, OBRAT \nDan za spremembe\nNa letošnji Dan za spremembe bomo v naši organizaciji tokrat pometale_i pred svojm pragom. Na dvorišču OBRATA – prostora umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 bomo urejale_i zelene dvoriščne površine\, odstranjevalo se bo odpadlo vejevje in kosi odpadkov\, brusila in barvala pa se bo ograja. Tudi z malimi akcijami lahko soustvarjamo skupnost in (za)čutimo dobro! \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVabljene_i!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe je v Slovenski filantropiji nastala z namenom spodbujanja ljudi\, da aktivno pristopijo k odzivanju na potrebe svoje skupnosti. Na ta dan se lotevamo konkretnih dejanj\, s katerimi izboljšujemo življenje v svojem okolju in v širši družbi. \n\n\n\n\n\nVeč o Dnevu za spremembe\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/dan-za-spremembe-2023-04-15-10-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/Dan-za-spremembe-1024x817-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230328T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230328T180000
DTSTAMP:20260810T102732
CREATED:20230313T153544Z
LAST-MODIFIED:20230317T101945Z
UID:34170-1680026400-1680026400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Anja Banko: VESTERN IN PADEC PATRIARHATA
DESCRIPTION:  \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\nAnja Banko: VESTERN IN PADEC PATRIARHATA\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 28. 3. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na drugo predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Anja Banko\, filmska kritičarka in pedagoginja bo podobe Divjega zahoda\, ki so že v svoji naravi izvorno oplojene z mitologijo o rojstvu Amerike\, skozi ženski pogled razkrivala tudi drugo plast družbe\, ideologije\, njenih podob in realnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nČe smo pred dobrim desetletjem svoj pogled uživaško sprehajali po revizionističnih in postmodernističnih podobah preigravanja žanrskih tropov\, kakršnega se je lotil na primer Quentin Tarantino s filmi\, kot sta Django brez okov (Django Unchained\, 2012) ali Osovraženih osem (The Hateful Eight\, 2015)\, se je vzporedno tkala še drugačna vizija filmskega tropa Divjega zahoda. Tega so vzpostavljale režiserke\, kot so Debra Granik\, Valeska Grisebach\, Kelly Reichardt\, Chloé Zhao in Jane Campion. Skozi predavanje bomo ustaljene žanrske trope\, ki so se tradicionalno vezali s konceptom moškosti – kavboji\, ki utelešajo individualizem\, svobodo\, čast\, integriteto\, pogum; mit o meji z udomačitvijo neskončne divjine in staroselcev –\, premišljali skozi izrazito avtorske govorice cineastk. Žanrske konvencije se po eni strani razbijajo ob zaobrnjenih\, pretresenih\, premišljenih in kritično osvetljenih stereotipih spolnih vlog\, po drugi strani pa je filmski pogled večkrat obrnjen k detajlom in prizorom vsakdanjega življenja\, kakršnega v akcijskih in potentnih klasičnih podobah vesterna ne najdemo. Podobe Divjega zahoda\, ki so že v svoji naravi izvorno oplojene z mitologijo o rojstvu Amerike\, skozi ženski pogled razkrivajo tudi drugo plast družbe\, ideologije\, njenih podob in realnosti. \n\n\n\n\n\n\nAnja Banko \n\n\n\n\n\n\nfilmska kritičarka in pedagoginja\, samozaposlena v kulturi. Objavlja v revijah Ekran\, KINO!\, občasno tudi v Dnevniku\, Dialogih\, Družboslovnih razpravah. Nekdanja redaktorica in občasna sodelavka Temne zvezde\, oddaje o filmu na Radiu Študent. Sodeluje s Kinodvorovima programoma za mlada občinstva Kinotrip in Kinobalon\, vodi filmski krožek na Gimnaziji Bežigrad\, pripravlja pedagoška gradiva za filme. Je tudi sodelavka programskega oddelka v Slovenski kinoteki. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gostjo pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENIH FILMOV: \n\nMoč psa (The Power of the Dog\, Jane Campion\, 2021)\nJezdec (The Rider\, Chloé Zhao\, 2017) in Dežela nomadov (Nomadland\, Chloé Zhao\, 2020)\nMeek’s Cutoff (Kelly Reichardt\, 2010) in First Cow (Kelly Reichardt\, 2019)\nNe puščaj sledov (Leave No Trace\, Debra Granik\, 2018)\nVestern (Western\, Valeska Grisebach\, 2017)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/anja-banko-vestern-in-padec-patriarhata-2023-03-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/03/CFZ_vestern-1024x820-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR