BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250408T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250408T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20250401T020109Z
LAST-MODIFIED:20250402T062920Z
UID:87382-1744135200-1744135200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Veronika Zakonjšek: Mladinski film: upornik(i) z razlogom
DESCRIPTION:8. 4. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek: Mladinski film: upornik(i) z razlogom\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 8. 4. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Veronike Zakonjšek z naslovom Mladinski film: upornik(i) z razlogom. \n\n\n\n\n\n\nMladinski film je eden bolj razvejanih\, težko definiranih in neulovljivih žanrov\, ki v najširšem\npomenu označuje filme o najstnikih\, sicer pa pripoveduje zgodbe o mladosti\, odraščanju\, prvih ljubeznih\, intenzivnih odnosih med vrstniki\, konfliktih s starejšo generacijo ter institucionalnim upravljanjem mladine s strani šole in družine. Gre za hibriden in hitro spremenljiv žanr\, ki že od svojega nastanka v petdesetih letih prejšnjega stoletja zasleduje doživljanje čim bolj intenzivnih in skrajnih izkušenj ter v svojem jedru nosi nekaj mladostniško neukrotljivega\, razposajenega\, radikalnega\, pustolovskega\, junaškega in neizkustvenega. A kako se je mladinski film sploh razvil in svoje ameriške korenine razrasel v nacionalne kinematografije celega sveta? Na kakšen način so nas mladinski filmi oblikovali\, kateri mladinski filmi so definirali zadnje desetletje in ali filmi\, ki jih za mlade pišejo odrasli\, res lahko ustrezno nagovorijo sodobne najstniške probleme? \n\n\n\n\n\n\n\nPrimeri filmov: \n\nKaj ti je deklica (2025\, Urška Djukić)\,\nLady Bird (2017\, Greta Gerwig)\,\nMorena (2021\, Antoneta Alamat Kusijanović)\,\nHow to Have Sex (2023\, Molly Manning Walker)\,\nDej mi\, no! (2011\, Jannicke Systad Jacobsen)\n\,Boyhood (2014\, Richard Linklater).\n\n\n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek \n\n\n\n\n\n\nje filmska kritičarka in publicistka\, ki redno piše za revije Ekran\, Kino! in časopis Dnevnik. Je vodja strokovnega programa Festivala slovenskega filma\, predsednica Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI\, kot članica mednarodnega združenja filmskih kritikov pa redno zaseda mednarodne festivalske žirije (Rotterdam\, Viennale\, Luxor African Film Festival ipd.). Sodeluje tudi s filmskimi festivali\, kot sta Kino Otok in Animateka ter je letošnja prejemnica priznanja revije Ekran za mlado in perspektivno filmsko kritičarko. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/veronika-zakonjsek-mladinski-film-upornik-i-z-razlogom-2025-04-08-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/04/FPVeronikaZakonjsek-1024x819-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250325T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250325T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20250318T020121Z
LAST-MODIFIED:20250321T071757Z
UID:86182-1742925600-1742925600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Robert Kuret: Telesna grozljivka: doba ekscesa
DESCRIPTION:25. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret: Telesna grozljivka: doba ekscesa\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 25. 3. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Roberta Kureta z naslovom Telesna grozljivka: doba ekscesa. \n\n\n\n\n\n\nDoba ekscesa. Lasch: meje so nejasne. Jameson: shizofrenija je podoba postmoderne stopitve v poznem kapitalizmu. Deleuze & Guattari: stroji interpelirajo ljudi kot subjekte in jih integrirajo kot komponente. Deleuze & Guattari: shizofrenija prižene shiza povsem blizu živemu centru materije. Baudrillard: ne odtujitev od realnega\, ampak totalna bližina stvari. McLuhan: TV in mediji niso več le vizualni\, ampak taktilni. Fisher: telo ni več zaprt organizem\, ampak je sposobno mutacije\, fuzije s kapitalom in blagom. Fisher: gotsko telo. Celotno telo postane seksualizirano: biološko-reproduktivno seksualnost nadomesti maksimiziranje stimulacije in udar na vse čute. Maxu Rennu v Videodromu na trebuhu zraste vaginalna odprtina\, Alexia v Titanu zanosi z avtomobilom. Krašovec: ne gre več za ideologijo\, ampak za okužbo. Telesna grozljivka je žanr\, ki razkriva metode afektivnega preoblikovanja\, obenem pa ravno kot žanr te iste metode vedno znova prižene tudi do novega roba. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi profesor slovenščine. Predvsem se ukvarja s kritiko in esejistiko na področjih filma in literature. Je redni literarni kritik za Delove Književne liste in Literaturo\, redni filmski kritik in esejist za reviji Ekran in KINO!\, objavlja pa tudi v Vrabcu Anarhistu\, Dialogih\, Arsliteri in Razpotjih. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije ter magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, obenem pa je tudi avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organizirata Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory. Soorganizator je Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/robert-kuret-telesna-grozljivka-doba-ekscesa-2025-03-25-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/FP_RrobertKuret.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250314T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250314T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20250311T020056Z
LAST-MODIFIED:20250312T073312Z
UID:85781-1741975200-1741975200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Umetniki za umetniško izobraževanje: zaključna razstava
DESCRIPTION:14. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nUmetniki za umetniško izobraževanje: zaključna razstava\nV petek\, 14. 3. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na zaključno razstavo umetniških del\, ki v zadnjih dveh tednih nastajajo izpod rok 20 dijakov_inj iz Pule in Zadra. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVlogo mentoric in mentorja ustvarjalnih delavnic so v letošnjem letu prevzele_i: \n– filmska animatorka\, intermedijska umetnica Asja Trost\, ki izvaja delavnico sitotiska in ulične umetnosti\, \n– stop animator in režiser Miloš Tomić\, ki izvaja delavnico stop animacije\, \n– vizualna umetnica Metka Zupančič\, ki izvaja delavnico angažiranega kolaža\, \n– kiparka in oblikovalka gline Manja Fürst\, ki izvaja delavnico izdelovanja keramike. \n\n\n\n\n\n\n\n\nNa ogled bodo dela narejena v tehnikah stop animacije\, sitotiska\, kolaža in keramike. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt Umetniki za umetniško izobraževanje je sofinanciran iz programa Erasmus+ in Urada RS za mladino. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/umetniki-za-umetnisko-izobrazevanje-zakljucna-razstava-2025-03-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/DSF8161-scaled-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250311T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250311T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20250304T020107Z
LAST-MODIFIED:20250310T073159Z
UID:85302-1741716000-1741716000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Matic Majcen: Netflix – kritični pogled
DESCRIPTION:11. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen: Netflix – kritični pogled\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 3. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na predavanje Matica Majcna z naslovom Netflix – kritični pogled. \n\n\n\n\n\n\nNetflix je v zadnjem desetletju popolnoma spremenil način gledanja filmov. Ljubiteljice in ljubitelji filmov in serij po vsem svetu so do danes že popolnoma sprejeli dejstvo\, da je za ceno ene kino vstopnice mogoče dobiti celo kraljestvo filmskih izdelkov in to s pritiskom gumba na daljincu. Ampak po drugi strani pa ima ta prehod k pretočnim ponudnikom tudi daljnosežne posledice. Ne gre samo za grožnjo kinematografskemu načinu predvajanja filmov\, gre celo za to\, da Netflix postopoma redefinira naše pojmovanje tega\, kako nasploh izgledajo filmi in TV serije. V predavanju se bomo poglobili v razvoj in zakulisne prakse tega ponudnika\, ki kažejo\, da Netflix morda ni nedolžni znanilec nove dobe gledanja filmov\, ampak predvsem korporacija\, katere prakse moramo vseskozi imeti pod kritičnim drobnogledom. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen \n\n\n\n\n\n\n(roj. 1980) je filmski kritik\, novinar in urednik. O filmu piše za vrsto slovenskih medijev: za Večer recenzira redni filmski program in poroča s filmskih festivalov v Cannesu\, Benetkah in Berlinu\, pri reviji Dialogi opravlja delo urednika za področje filma. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem poosamosvojitvenem filmu ter je aktiven na področju filmskega izobraževanja\, v sklopu česar redno predava v slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Je avtor knjig Slovenski poosamosvojitveni film: institucija in nacionalna identiteta (2015) in Kubrickova Odiseja v vesolju (2018). Leta 2009 je ustanovil projekt Podoba-Glasba\, v sklopu katerega se ukvarja z zgodovino in teorijo glasbenega videa\, obenem pa vodi tekmovalni program glasbenega videa na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/matic-majcen-netflix-kriticni-pogled-2025-03-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/maticmajcen-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250228T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250228T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20250218T143924Z
LAST-MODIFIED:20250224T071834Z
UID:84449-1740765600-1740765600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati
DESCRIPTION:27. 2. 2025 ob 18.00\, Sodni stolp \nAndraž Rožman: Tega se ne da izbrisati\nV četrtek\, 27. 2. 2025\, te ob 18.00 vabimo v Sodni stolp na pogovor s pisateljem Andražem Rozmanom. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČe ste ljubitelji pisanja nobelovke Svetlane Aleksijevič\, morate spoznati tudi literaturo Andraža Rožmana\, pisatelja in nekdanjega novinarja\, ki s tenkočutno\, a brezkompromisno prozo pričuje o tem\, o čemer se skorajda ne da\, noče\, ne želi govoriti; o čemer nenazadnje v naši družbi še zmeraj molčimo. Bomo uspeli izbrisati tudi to\, kar izbrisani in njihovi bližnji nosijo v sebi več kot 30 let po najbolj množičnem kršenju človekovih pravic v Sloveniji? Ne\, kajti tega se ne da izbrisati. \n\n\n\n\n\n\nZ avtorjem Andražem Rožmanom in gostoma Slavico Đuričić ter Irfanom Beširevićem se bo pogovarjala Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nDogodek organiziramo Pekarna Magdalenske mreže\, Mariborska knjižnica\, Amnesty International Slovenija in Kulturna četrt Minoriti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAndraž Rožman \n\n\n\n\n\n\nse je rodil leta 1983 v Novem mestu\, nato pa večino življenja preživel v Mengšu in Ljubljani. Diplomiral je iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in je več kot 15 let delal kot novinar. Od nekdaj sta ga najbolj privlačila reportaža in intervju\, predvsem pa zgodbe ljudi\, katerih glas ni slišan. Pri svojem delu se večinoma giblje med novinarstvom\, dokumentaristiko in leposlovjem. V zadnjem času se posveča predvsem pisateljevanju. Leta 2019 je pri Založbi Goga izšel njegov prvenec\, dokumentarni roman Trije spomini\, s katerim je bil nominiran za nagrado kresnik. Tudi z drugim romanom Titov sin je bil izbran v deseterico nominirancev za nagrado kresnik. Dokumentarni roman Tega se ne da izbrisati je njegova tretja knjiga\, temelji pa na pričevanjih ljudi\, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/andraz-rozman-tega-se-ne-da-izbrisati-2025-02-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/02/IMG_5747_VSCO-1024x817-3.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250211T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250211T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20250128T020108Z
LAST-MODIFIED:20250131T071433Z
UID:82968-1739296800-1739296800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Anja Radaljac: (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti
DESCRIPTION:11. 2. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nAnja Radaljac: (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 2. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Anje Radaljac\, naslovljeno (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti. \n\n\n\n\n\n\nPredavanje se bo naslanjala na analizo filma Meja\, (Gräns\, 2018) in bo raziskovalo vprašanje pogostih zdrsov v reprezentaciji drugosti\, ki neredko ni dovolj kompleksna ter prikazuje na kakšen način poskuša film Meja (Gräns) te načine pervertirati. Osrednje filmske osebe raziskuje na preseku drugosti\, ki prek odsotnosti idealizacije politično kompleksno pristopajo k kontekstualizaciji drugosti v svetu. Osrednje teme\, ki se jih bo predavanje dotikalo so vprašanje nečloveške živali in njenega mesta v sodobnih družbah\, drugost\, grdost\, ksenofobija\, trans-politike in ekologija. Po predavanju bo sledil pogovor s predavateljico\, ki ga bo vodila Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nAnja Radaljac \n\n\n\n\n\n\nje pisateljica\, prevajalka\, literarna ter gledališka kritičarka (Delo\, Radio Ars\, Literatura) ter soustanoviteljica in sourednica spletnega portala Animot. Doslej je izdala tri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014\, LUD Literatura)\, esejistično delo Puščava\, klet\, katakombe (2016\, Litera) ter roman Punčica\, prav tako pri založbi Litera (2022). \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/anja-radaljac-ne-samoumevnosti-v-reprezentaciji-drugosti-2025-02-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/01/FP1-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241217T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241217T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20241209T160530Z
LAST-MODIFIED:20241211T101945Z
UID:81551-1734458400-1734458400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Teri Szűcs: Mizoginija s kancem družbene kritike v sovjetski romantični komediji
DESCRIPTION:17. 12. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs: Mizoginija s kancem družbene kritike v sovjetski romantični komediji\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 17. 7. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na zadnje predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko v tem letu. Teri szück bo govorila o mizoginiji v sovjetski romantični komediji. Predavanje bo tokrat potekalo v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nNajbolj kultne sovjetske romantične komedije so nastale v tako imenovanem obdobju stagnacije\, po koncu »odtajanja«\, to je\, obdobja gospodarskih reform\, ki je prineslo določeno stopnjo kulturne svobode. V tem obdobju je Eldar Rjazanov očaral sovjetsko občinstvo s svojimi grenko-sladkimi\, a zabavnimi in duhovitimi filmi\, med katerimi so recimo\, Ironija usode\, Prijetno kopel! ki je v rusko govorečih gospodinjstvih od tedaj postal takšna stalnica novoletnih praznovanj kot solata Olivier. Tu je še film Moskva ne verjame solzam v režiji Vladimirja Menšova\, ki je leta 1981 ta žanr okronal z oskarjem za najboljši tuji film. Uspeh teh filmov ni temeljil le na zapleteni mešanici romantične melodrame in komične zabave\, pač pa tudi na tem\, da so omogočili vpogled v sovjetsko družbo in jo predstavili z določeno mero kritičnosti. Ti filmi so se v svojem času zdeli celo drzni. Osredotočali so se predvsem na zasebno življenje in romantične zadeve sovjetskih državljanov\, če pa je bil ta državljan ženska\, so jo prikazovali kot navidezno emancipirano. Ob natančnejšem pogledu lahko pod plastmi sicer kritičnih stališč in podob emancipacije sovjetskih žensk odkrijemo\, da so v teh filmih slednje vendarle prikazane kot ujete v podrejen položaj\, ki ga ne morejo spremeniti. Z veliko glasbe in poezije bomo raziskali ta zasuk\, ki je lasten sovjetskim romantičnim komedijam. \n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs \n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs je pisateljica\, kritičarka in neodvisna raziskovalka. Doktorirala je leta 2009 na Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti. Szűcs je nekdanja docentka na Univerzi Eötvös Loránd\, nekdanja predavateljica na Univerzi Corvinus. Ima kuratorske izkušnje in je bila svetovalka številnih razstav\, med drugim projekta RomaMoMA v okviru OFF-Biennale Budapest na razstavi Documenta 15. Szűcs je objavila in uredila knjige s področja spominskih študij in primerjalne književnosti. Lani je njena zbirka avtofikcijske proze Vrnil se mi je spomin prejela prestižno literarno nagrado. Del te knjige je tudi esej o sovjetskih romantičnih komedijah ter njihovi reprezentaciji ženskosti\, na osnovi katerega je zasnovano tudi pričujoče predavanje v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se z gostjo pogovarja filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPREDLOG LITERATURE: \n\nSvetlana Boym: Common Places. Mythologies of Everyday Life in Russia\nMelanie Ilič\, Susan E. Reid\, Lynne Attwood (editors): Women in the Khrushchev\nDavid MacFadyen: Red Stars: personality and the Soviet popular song\, 1955–1991\nDavid MacFadyen: The sad comedy of Èl’dar Riazanov: an introduction to Russia’s most popular filmmaker\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPRIPOROČENI FILMI (PROSTODOTOPNI Z ANGLEŠKIMI PODNAPISI): \n\nThe Irony of Fate\, or Enjoy Your Bath! (izv. Ирония судьбы\, или С лёгким паром! rež. Eldar Ryazanov\, 1976) https://www.youtube.com/watch?v=ms5Ga6kNvHM\nOffice Romance (izv. Служебный роман\, rež. Eldar Ryazanov\, 1977)\nhttps://www.youtube.com/watch?v=mi4gQMDgB_g&t=3162s\nMoscow Does Not Believe in Tears (izv. Москва слезам не верит\, rež. Vladimir Menshov\, 1980) https://www.youtube.com/watch?v=NTWA_7-ld_U\nStation for Two (izv. Вокзал для двоих\, rež. Eldar Ryazanov\, 1983) https://www.youtube.com/watch?v=bUya5DBvw_g\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). Organizatorja v letošnjem ciklu predavanj svojo pozornost usmerjata družbeno kritično v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program tudi tokrat vodijo priznani slovenski filmski kritičarji in kritičarke ter teoretiki in teoretičarke\, ki predstavljajo tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočajo zanimive žanrske filme. Cikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki potekajo od marca do julija in od septembra do novembra 2024 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Projekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/teri-sz-cs-mizoginija-s-kancem-druzbene-kritike-v-sovjetski-romanticni-komediji-2024-12-17-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/12/teri-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241105T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241105T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20241029T093638Z
LAST-MODIFIED:20241029T121451Z
UID:78942-1730829600-1730829600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bojana Bregar: Novi puritanizem in zadnja zlata doba erotike v Hollywoodu: zgodovina erotičnega trilerja od osemdesetih do danes
DESCRIPTION:5. 11. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nBojana Bregar: Novi puritanizem in zadnja zlata doba erotike v Hollywoodu: zgodovina erotičnega trilerja od osemdesetih do danes\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 5. 11. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Bojana Bregar bo govorila o novem puritanizmu in zadnji zlati dobi erotike v Hollywoodu oz. o zgodovini erotičnega trilerja od osemdesetih do danes. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nNovejša zgodovina erotičnega filma v Hollywoodu se je začela po generacijskem preporodu v šestdesetih ter odpravi stroge cenzure konec šestdesetih let\, ko so si studiji počasi znova drznili staviti na »“seks se prodaja«” formulo. Po t.i. »“zlati dobi pornografije« v sedemdesetih je v ZDA sledilo vzdušje puritanskega reaganizma v osemdesetih\, ki je botrovalo rojstvu žanra erotičnega trilerja in filmov\, ki so neizbrisno zaznamovali dobo naslednjih dveh desetletij – od izjemnega uspeha Usodne privlačnosti (Fatal Attraction\, 1987\, Adrian Lyne) z Glenn Close in Michaelom Douglasom do škandaloznega Prvinskega nagona (Basic Instinct\, 1992\, Paul Verhoeven)\, ki je Sharon Stone katapultiral med zvezde Hollywooda. \n\n\n\n\n\n\nDanes\, ko se duh novega puritanizma znova širi iz Združenih držav Amerike po globalnem svetu\, s socialnimi mediji in influencerji kot presenetljivimi zavezniki\, se lahko znova ozremo po pokrajini hollywoodskega filma in se vprašamo – ali je pred nami nova doba erotičnih trilerjev? Kakšni so obeti\, ko gre za erotični film nasploh? O tem bomo razmišljali in špekulirali med pregledom najbolj sveže bere erotičnega trilerja in sorodnih izdelkov iz tovarne sanj. \n\n\n\n\n\n\nBojana Bregar \n\n\n\n\n\n\nje samostojna filmska kritičarka\, pisateljica in selektorica filmskih programov. Študirala je filozofijo in kulturno sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter se leta 2007\, še med študijem\, zaposlila kot asistentka v programskem oddelku Slovenske kinoteke. Od takrat je film v v ospredju njenih poklicnih zanimanj. Že več kot desetletje je filmska kritičarka in članica uredništva revije Ekran. Leta 2014 je soustanovila FeKK – Festival kratkega filma v Ljubljani. Kot sovoditeljica prvega filmskega podcasta v Sloveniji\, FilmFlow\, si je s svojimi tremi sovoditeljicami prizadevala približati filmsko kulturo\, kritiko in filmski diskurz širšemu občinstvu. Zadnje desetletje živi na Dunaju\, kjer je aktivna članica platforme za mlade filmske ustvarjalce Cinema Next\, pa tudi članica programske ekipe festivala Vienna Shorts\, pri katerem je od 2023 odgovorna tudi za profesionalne dogodke festivala. V zadnjih letih se intenzivneje posveča študiju in raziskovanju področja seksualnosti. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANIH FILMOV: \n\nPoštar vedno zvoni dvakrat (The Postman Always Rings Twice\, 1946\, Tay Garnett)\nUsodna privlačnost (Fatal Attraction\, 1987\, Adrian Lyne);\nPrvinski nagon (Basic Instinct\, 1992\, Paul Verhoeven);\nTelesna strast (Body Heat\, 1981\,Laurence Kashdan);\nŠiroko zaprte oči (Eyes Wide Shut\, 1999\, Stanley Kubrick)\nIdol (TV serija\, 2023)\nNobody Wants This (TV serija\, 2024 -)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). Organizatorja v letošnjem ciklu predavanj svojo pozornost usmerjata družbeno kritično v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program tudi tokrat vodijo priznani slovenski filmski kritičarji in kritičarke ter teoretiki in teoretičarke\, ki predstavljajo tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočajo zanimive žanrske filme. Cikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki potekajo od marca do julija in od septembra do novembra 2024 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Projekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bojana-bregar-novi-puritanizem-in-zadnja-zlata-doba-erotike-v-hollywoodu-zgodovina-eroticnega-trilerja-od-osemdesetih-do-danes-2024-11-05-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/10/tf_nov-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241001T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241001T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240917T095144Z
LAST-MODIFIED:20240924T080802Z
UID:77159-1727805600-1727805600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rosina šola delavskih pravic za mlade: Sonja Lokar »Reproduktivno delo od SFRJ do danes«
DESCRIPTION:1. 10. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nRosina šola delavskih pravic za mlade: Sonja Lokar »Reproduktivno delo od SFRJ do danes«\nV torek\, 1. 10. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na tretji od štirih dogodkov v okviru letošnje Rosine šole delavskih pravic za mlade. Sonja Lokar bo govorila o reproduktivnem delu od SFRJ do danes. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSkozi predavanje in pogovor bo Sonja Lokar osvetlila boj za socialne\, ekonomske in politične pravice žensk v socialistični Jugoslaviji\, pomen razvoja javnih storitev za reproduktivno zdravje žensk in javnih storitev za zmanjšanje obremenitve žensk v kontekstu reproduktivnega dela (vzgoja otrok\, skrb za gospodinjstvo\, skrb za bolne\, za starejše). Omenjenim temam se bo posebej posvetila z vidika razrednega vprašanja v presečišču s prevladujočo tradicijo in kulturo. Nadalje bo področje reproduktivnega dela in reproduktivnih pravic žensk pretresla z vidika današnje družbe\, katere procese bistveno zaznamuje neoliberalni kapitalizem in njegove ideologije. \n\n\n\n\n\n\nSonja Lokar \n\n\n\n\n\n\nje končala študij francoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971\, nato se je zaposlila kot novinarka v Delu\, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Od leta 1971 do 1992 je delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. Na prvih večstrankarskih volitvah je bila izvoljena za poslanko v družbenopolitčnem zboru. Je aktivistka\, feministka\, mirovnica\, samostojna strokovnjakinja za področje spola\, predsednica organizacije Ženski lobi Slovenije in letošnja dobitnica sindikalnega priznanja roža mogota\, ki ga Odbor za enake možnosti ZSSS podeljuje za dosežek leta s področja enakih možnosti žensk in moških. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nLetošnji letnik Rosine šole delavskih pravic za mlade je del projekta »Z roko v roki«\, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo\, družino\, socialne zadeve in enake možnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rosina-sola-delavskih-pravic-za-mlade-sonja-lokar-reproduktivno-delo-od-sfrj-do-danes-2024-10-01-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/09/WEB-SONJA-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240803T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240803T170000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240723T090443Z
LAST-MODIFIED:20240723T112530Z
UID:75143-1722704400-1722704400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kuratorsko vodstvo po razstavi »Ritmi skrbi« Danice I. J. Knežević
DESCRIPTION:3. 8. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nKuratorsko vodstvo po razstavi »Ritmi skrbi« Danice I. J. Knežević\nV soboto\, 3. 8. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, ko nas bo kuratorka Teri Szűcs popeljala po razstavi Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević s svojo umetniško prakso daje vidnost izkušnjam in okoliščinam skrbstvenega dela\, njegovim kompleksnim vlogam in položajem. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se spleta med osebama v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je pogosto tabuizirana in razvrednotena\, imamo le redko vpogled; Knežević pa gledalce in gledalke nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih občinstvo subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi\, telo oskrbovalke in oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa razstavi si lahko ogledamo njena dela\, kjer posebej poudarja telo negovalke in se posveča prostorom\, v katerih poteka skrbstveno delo. Njena performativna dela preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. \n  \n\n\n\n\n\n\nRazstava je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\nfotografije otvoritve\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kuratorsko-vodstvo-po-razstavi-ritmi-skrbi-danice-i-j-knezevi-2024-08-03-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/07/ritmi-skrbi-06.06.24-31-copy-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240722T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240722T190000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240715T131111Z
LAST-MODIFIED:20240717T053720Z
UID:74958-1721674800-1721674800@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko Petro Matić
DESCRIPTION:22. 7. 2024 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko Petro Matić\nV ponedeljek\, 22. 7. 2024\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev umetnice\, kuratorke\, aktivistke ter aktualne rezidentke SobeZaGosteMaribor\, Petre Matić. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: farid rakun\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPetra Matić je umetnica\, kuratorka in aktivistka. \n\n\n\n\n\n\n\nPetra se ukvarja z družbenimi in prostorskimi politikami kolektivnih akcij\, gostoljubja in družabnosti\, pri čemer trenutno raziskuje družbenopolitične zgodovine gibanja neuvrščenih in njegovo koreografijo gibanja\, izmenjav in solidarnosti. \nPetra\, ki ima močne korenine v protikolonialnih praksah in medsebojni pomoči\, ustvarja gostoljubne prostore za skupnosti\, ki se soočajo z nasiljem in razseljevanjem\, ter dejavno sodeluje v protirasistični izmenjavi znanja. \nJe ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro\, ki deluje na področju sodobne umetnosti\, dediščine in človekovih pravic. \nTrenutno je kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb. \nPetra se ukvarja z družbenimi in prostorskimi politikami kolektivnih akcij\, gostoljubja in družabnosti\, pri čemer trenutno raziskuje družbenopolitične zgodovine gibanja neuvrščenih in njegovo koreografijo gibanja\, izmenjav in solidarnosti. \nPetra\, ki ima močne korenine v protikolonialnih praksah in medsebojni pomoči\, ustvarja gostoljubne prostore za skupnosti\, ki se soočajo z nasiljem in razseljevanjem\, ter dejavno sodeluje v protirasistični izmenjavi znanja. \nJe ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro\, ki deluje na področju sodobne umetnosti\, dediščine in človekovih pravic. \nTrenutno je kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-rezidentko-petro-mati-2024-07-22-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/07/farid_petra_ziviatelje-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240630T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240630T190000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240618T090411Z
LAST-MODIFIED:20240626T065700Z
UID:73708-1719774000-1719774000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tretji OBRAT na StopTrik
DESCRIPTION:27. 6. 2024 ob 21.00\, Vrt OBRATA \nTretji OBRAT na StopTrik\nZ našim Mednarodnim filmskim festivalom StopTrik v okviru Festivala Lent vabimo na tri kurirane selekcije animacij\, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu ob OBRATu – prostoru umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Zelen kotiček tik ob glavnem mostu v času Festivala Lent postaja kino na prostem. Tudi letos z improviziranim kinom dajemo mesto kinu. Kinu\, ki ga v mestu ni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa tretjem večeru animiranih filmov si ogledamo selekcijo »Medaroda razsoja« (75 min)\, zmagovalce in nagrajence mednarodnega tekmovanja CRAFT 2023. Le ta od samega začetka služi kot okno med jugovzhodno Azijo in svetovnim občinstvom\, pogled na svet animacije jugovzhodne Azije. Festival se je po pademiji ponovno rodil z novo energijo in novimi idejami. Poteka v obliki bienala in ni namenjen le prikazu tradicionalne stop animacije z lutkami\, barvo in peskom pač pa ceni tudi digitalno ustvarjanje. Zavrteli se bodo zmagovalni filmi\, ki jih je izbrala ugledna mednarodna žirija sestavljena večinsko iz ustvarjalcev jugovzhodne Azije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMednarodni filmski festival StopTrik\, ki se bo letos v Mariboru odvijal med 25. in 29. septembrom\, je eden maloštevilnih filmskih festivalov na svetu(!)\, ki je posvečen stop animaciji. StopTrik se je iz nišne pobude\, ki se je rodila v kulturnem centru Pekarna\, razvil v festival dveh mest\, Maribora (Slovenija) in Lodza (Poljska). Odlikuje se po izbranem mednarodnem tekmovalnem programu\, predstavlja tematske retrospektive in zgodovinske ter sodobne dosežke svetovno priznanih umetnic_kov\, predanih ročno izdelanim\, tridimenzionalnim tehnikam animiranja ter vabi k neposrednemu sodelovanju ljubitelje animacije\, program pa poudarja potrebo po pronicljivi kulturni refleksiji družbeno-političnih problemov.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tretji-obrat-na-stoptrik-2024-06-27-21-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Festivali
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/FB-EVENT-MUZIKA-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240628T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240628T100000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240624T143217Z
LAST-MODIFIED:20240626T065326Z
UID:73960-1719568800-1719568800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Okoljska etika za zeleni prehod-kritično zamišljanje trajnostnih prihodnosti
DESCRIPTION:28. 6. 2024 ob 10.00\, OBRAT \nOkoljska etika za zeleni prehod-kritično zamišljanje trajnostnih prihodnosti\nV sodelovanju s Centrom alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in Filozofsko fakulteto UM te v petek\, 28. 6. 2024\, ob 10.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na obeležitev mednarodnega dneva zadružništva\, ki letos potega pod geslom Zadruge gradijo boljšo prihodnost za vse. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik bo govoril o okoljski etiki za zeleni prehod in pomembnosti kritičnega zamišljanja trajnostne prihodnosti. Srečanje bo hkrati priložnost za kritično premišljanje o trajnostni prihodnosti\, spoznavanju osnov okoljske etike in komuniciranja okoljskih izzivov\, ob zaključku pa sproščeno druženje in klepet. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZaradi lažje organizacije dogodka\, do 26. 6. 2024\, svojo udeležbo sporočite na naslov info@caap.si. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/okoljska-etika-za-zeleni-prehod-kriticno-zamisljanje-trajnostnih-prihodnosti-2024-06-28-10-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/Coopsday-2024-Co-op-News-magazine-kenya.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240620T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240620T190000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240618T075824Z
LAST-MODIFIED:20240618T112047Z
UID:73691-1718910000-1718910000@kultura.maribor.si
SUMMARY:VAKUM predstavlja: Belly Hole Freak
DESCRIPTION:20. 6. 2024 ob 19.00\, vrt OBRATA \nVAKUM predstavlja: Belly Hole Freak\nVAKUM in Pekarna Magdalenske mreže te v četrtek\, 20. 6 2024\, od 19.00 naprej vabita na vrt OBRATA na druženje in koncert Belly Hole Freak. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa rahel in zelo neuraden glasbeni intro v Festival Lent vabimo na novo lokacijo in na novo glasbeno posebnost: Belly Hole Freak (IT) je en-človek-band senzacija\, ki v najboljši maniri potujočih glasbenih vagabundov kroži po Evropi – in se bo v četrtek razdivjal na vrtu OBRATa (Trg revolucije 9). \n\n\n\n\n\n\nČeprav BHF z vsemi svojimi okončinami poganja širok spekter blues zvrsti od boogija\, delte in blue-grassovskih viž\, je njegova specialnost prav ”dirty”\, umazani oz. tudi bawdy blues. Zaradi značilno družbeno tabuiziranih in nespodobnih tem (od seksa do drog – in še dlje!) se ga je tiste čase lahko slišalo zgolj po kakih džuboksih in koncertih\, saj je na radijskih valovih bil (in je še) prepovedan. Preklinjanje\, prepovedane stvari\, tabuji in bluesovski jamr – več kot odličen uvod v še eno vroče festivalsko poletje\, mar ne? \n\n\n\n\n\n\n55% umazanega bluza\, 30% boogiedeltabluegrassa\, 15% pogodbe s hudičem\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa hladno rehidracijo bo poskrbljeno\, prostovoljni prispevki pa gredo nastopajočim – družimo pa se že od 19h dalje\, kapaciteta prostora je omejena. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vakum-predstavlja-belly-hole-freak-2024-06-20-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/FB-EVENT-BELLY-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240618T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240618T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240618T075814Z
LAST-MODIFIED:20240618T111608Z
UID:73687-1718733600-1718733600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rok Govednik: Esejski film in video kot primer idealnega filmskega mišljenja
DESCRIPTION:18. 6. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nRok Govednik: Esejski film in video kot primer idealnega filmskega mišljenja\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 18. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Rok Govednik bo govoril o esejskem filmu in videu kot primeru idealnega filmskega mišljenja. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nKatera filmska forma omogoča najbolj izrazito in jasno govorico avtorjev? V večini vrstah filmov tako forma kot tudi vsebina vodita izrazni potencial avtorja; nas pa zanima obratna dinamika: kako avtorji s filmom tvorijo lastne misli. Moja izhodiščna hipoteza je\, da je idealno prizorišče izražanja avtorske govorice esejski film. V predavanju se bomo vprašali\, kako se pomeni vzpostavljajo v filmu in kakšno vlogo ima pri tem filmska/ video montaža. \n\n\n\n\n\n\nRok Govednik \n\n\n\n\n\n\ndiplomirani kulturolog in doktorski študent Filmskih in TV študij na AGRFT. Je filmski kritik in filmski raziskovalec ter filmski pedagog\, ki na tem področju deluje že skoraj dve desetletji. Zaposlen je na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici\, kjer je producent in višji predavatelj. O filmu\, popularni kulturi in medijih predava na različnih visokošolskih in višješolskih zavodih po Sloveniji. Je tudi redni član filmskih žirij po Evropi. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAVNAVANI FILMI: \n\nA Movie (1958)\, Bruce Conner\nStrupi (1964)\, Mako Sajko\nNow! (1965)\, Santiago Alvarez\nJutrišnje Delo (1967)\, Jože Pogačnik\nFluxes (1968)\, Arthur Lipsett\nLoose Ends (1979)\, Chick Strand\nScenarios of film passion (1982)\, Jean-Luc Godard\nEverywhere at Once (1985)\, Alan Berliner\nZgodovine filma (1989-1998)\, Jean-Luc Godard\nMož s kamero (1929)\, Dziga Vertov\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nZbornik ESSAYS ON ESSAY FILM\, ur. Nora M. Alter in Timothy\nCorrigan\, Columbia University Press\, 2017.\nRoman JAKOBSON\, LINGVISTIČNI IN DRUGI SPISI\, Studia Humanitatis\, 1996.\nDavid MONTERO\, Thinking Images: The Essay Film as Dialogic Form in European Films\, Peter Lang\, 2012.\nGilles DELEUZE\, PODOBA-ČAS\, Studia Humanitatis\, 2020.\nGilles DELEUZE\, PODOBA-GIBANJE\, Studia Humanitatis\, 1991.\nTimothy CORRIGAN\, The Essay Film: From Montaigne After Marker\, Oxford University Press\, 2011.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rok-govednik-esejski-film-in-video-kot-primer-idealnega-filmskega-misljenja-2024-06-18-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/TF_junij-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240612T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240612T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240604T092533Z
LAST-MODIFIED:20240606T061834Z
UID:73330-1718215200-1718215200@kultura.maribor.si
SUMMARY:SKRB(STVO) – voden ogled »Ritmi skrbi« in pogovor z umetnico
DESCRIPTION:12. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nSKRB(STVO) – voden ogled »Ritmi skrbi« in pogovor z umetnico\nV sredo\, 12. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na\npogovor med umetnico Danico I. J. Knežević in kuratorko Teri Szűcs. Dogodek je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPridruži se nam na vodenem ogledu razstave Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«\, pogovoru med med umetnico Danico I. J. Knežević in kuratorko Teri Szűcs ter občinstvom. \n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević s svojo umetniško prakso daje vidnost izkušnjam in okoliščinam skrbstvenega dela\, njegovim kompleksnim vlogam in položajem. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se spleta med osebama v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je pogosto tabuizirana in razvrednotena\, imamo le redko vpogled; Knežević pa gledalce in gledalke nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih občinstvo subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi\, telo oskrbovalke in oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nReady to Hand\, Endurance Performance\, 2017. Foto: Anthony Gattari\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa razstavi si lahko ogledamo njena dela\, kjer posebej poudarja telo negovalke in se posveča prostorom\, v katerih poteka skrbstveno delo. Njena performativna dela preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skrb-stvo-voden-ogled-ritmi-skrbi-in-pogovor-z-umetnico-2024-06-12-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/readytohand_1516-1024x970-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240603T201457Z
LAST-MODIFIED:20240606T061702Z
UID:73312-1718128800-1718128800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Predstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke
DESCRIPTION:11. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nPredstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke\nV torek\, 11. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in področja raziskovanja madžarske kuratorke\, raziskovalke in umetnostne kritičarke Flóre Gadó. Dogodek gostimo v okviru raziskovalnega rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n“V svoji predstavitvi bom preučila\, kako je mogoče pojem skrbi analizirati s kritičnim objektivom tako na estetski kot na metodološki ravni. Izhodišče moje raziskave je razstava “I hold the table with my hands instead of the broken legs” (Galerija Trafó\, 2022) in spremljajoča programska serija\, ki sem jo soustvarjala z Judit Szalipszki\, z naslovom Podporne strukture. Od takrat me je začelo zanimati razmišljanje o negi ne le kot o “obratu” in “trendu” v sodobni umetnosti in umetniških praksah\, temveč tudi kot o kuratorski metodologiji. Trdim\, da sta skrb in zdravje v zadnjih letih postali pomembni temi na svetovni umetniški sceni\, vendar je pomembno predstaviti tudi taktike\, ki presegajo zgolj tematizacijo\, in razmišljati o tem\, kaj bi lahko pomenila kuratorska in institucionalna metodologija skrbi (angl. care(ful)). Z vprašanji dostopnosti in zmogljivosti bi predstavil primere\, katerih cilj je izzvati obstoječe institucionalne okvire\, pri čemer bi se namesto na “institucionalno kritiko” osredotočil na pojem “institucionalnega popravila”. Poleg tega nas bo zanimalo\, kaj ta vprašanja pomenijo v kontekstu Srednje in Vzhodne Evrope in kako jih lahko razumemo z dekolonialne perspektive.” \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFlóra Gadó (1989) \n\n\n\n\n\n\nje kuratorka\, raziskovalka in umetnostna kritičarka iz Budimpešte na Madžarskem. Od leta 2018 dela kot kuratorka v mestnem centru za sodobno umetnost Budapest Gallery. Doktorirala je iz filmskih\, medijskih in kulturnih študij na Univerzi Eötvös Loránd (2021) in spomladi 2023 diplomirala na magistrskem programu kuratorske prakse na Fakulteti za likovno umetnost\, glasbo in oblikovanje Univerze v Bergnu. Kurirala je več razstav na Madžarskem in v sosednjih državah\, med drugim v MeetFactory (Praga)\, Julius Koller Society in tranzit.sk (Bratislava)\, Trafó Gallery (Budimpešta) in v okviru OFF-Biennale Budimpešta. V zadnjih letih je sodelovala v več kuratorskih rezidenčnih programih\, med drugim v MeetFactory v Pragi\, Hiši umetnosti v Brnu\, KAI v Talinu in programu East Art Mags za umetnostne kritike v Romuniji in na Poljskem. Od leta 2019 predava na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Metropolitanski univerzi v Budimpešti in redno sodeluje v različnih kontekstih umetniškega izobraževanja\, kot je program kuratorskih študij na Univerzi za likovno umetnost (Budimpešta) in AFAD (Bratislava). Njeno pisanje je bilo objavljeno v revijah\, kot so artportal.hu\, Műértő\, Flash Art (češka in slovaška izdaja) in Kajet Journal.\nTrenutno se ukvarja s politiko in poetiko skrbi\, pri čemer preučuje umetniške prakse\, ki reflektirajo\, kako se je v zadnjih desetletjih spremenila naša podoba skrbi\, vključno s skrbjo zase\, za druge in za naše okolje. Raziskuje liminalna stanja\, povezana z duševnim in telesnim zdravjem\, ter preučuje načine\, kako si lahko različne skupnosti pomagajo v težkih časih. V svojih trenutnih raziskavah raziskuje pretekle in sodobne rituale\, povezane z žalovanjem in smrtjo \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/predstavitev-dela-in-podrocja-raziskovanja-fl-re-gad-kuratorke-raziskovalke-umetnostne-kriticarke-2024-06-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/floradelgado-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240606T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240606T190000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240528T093608Z
LAST-MODIFIED:20240529T110248Z
UID:73066-1717700400-1717700400@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Danica I. J. Knežević »Ritmi skrbi«
DESCRIPTION:6. 6. 2024 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Danica I. J. Knežević »Ritmi skrbi«\nV četrtek\, 6. 6. 2024\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na odprtje razstave Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«. Razstava je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević je avstralska umetnica in teoretičarka hrvaškega in slovenskega rodu. Ukvarja se s performativno umetnostjo\, videom in fotografijo. \n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević je tudi negovalka. S svojo umetniško prakso dela vidne izkušnje in okoliščine tega kompleksnega dela\, vloge in položaja. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se gradi med sodelujočima v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je tako pogosto tabuizirana in razvrednotena\, le redko vidimo; Knežević pa nas\, gledalko_ce\, nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih\, ki spremljajo njene razstave\, gledalko_ca o subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi: telo oskrbovalke in telo oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\nV delu Danice I. J. Knežević je posebej poudarjeno telo negovalke – telo\, ki opravlja bistveno delo\, vendar je redko izpostavljeno. V njenem opusu je to tudi telo\, ki poseduje izkušnjo kvirnosti\, saj prek skrbstvenega odnosa\, ki na novo piše normativne hierarhije\, prodira skozi meje spolov. Skrbničino telo poseduje tudi izkušnjo diasporičnih identitet – skrb za ljubljene osebe pa je pogosto predstavljena kot prevajanje\, nenehno posredovanje med jeziki in kulturnimi sistemi. \n\n\n\n\n\n\nPerformativna dela Danice Knežević preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. Poleg tega pa sta subtilno usklajevanje in medsebojno delovanje teles v skrbstvenem odnosu kot ples – koreografiran in bogat s podrobnostmi. Če temu dodamo še kontekst diasporskih identitet\, je lahko celo kot kólo\, kot v njenem videu Ohranjanje ritma. Ta nežno zapleten sistem izkušenj\, predstavljen v umetniškem prostoru\, nagovarja več naših čutov hkrati – podobno kot skrb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-danica-i-j-knezevi-ritmi-skrbi-2024-06-06-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/443820440_466210152440776_9112190751601266168_n-1024x411-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240601T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240601T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240527T193135Z
LAST-MODIFIED:20240529T110500Z
UID:73052-1717264800-1717264800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rosina šola delavskih pravic za mlade: Tea Hvala »Komu je mar za umetnice?«
DESCRIPTION:1. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nRosina šola delavskih pravic za mlade: Tea Hvala »Komu je mar za umetnice?«\nV soboto\, 1. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na prvi dogodek v okviru Rosine šole delavskih pravic za mlade. Skozi predavenje pisateljice in umetnostne kritičarke Tee Hvala ter voden pogovor\, ki ga bo moderirala filozofinja Maja Pan\, bomo poskušale odgovoriti na vprašanje »Komu je mar za umetnice?«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSkrb je v najbolj splošnem pomenu »dejavnost\, ki vključuje vse\, kar delamo za vzdrževanje\, nadaljevanje in obnavljanje našega ‘sveta’\, da bi lahko vsi v njem živeli najbolje\, kot je mogoče«\, kot se glasi znamenita definicija Berenice Fisher in Joan C. Tronto. Ta dejavnost je bila skozi zgodovino – in je v veliki meri še danes – zaradi družbene neenakosti potisnjena v roke žensk in zasebno sfero\, zato feminizem\, ki se zavzema za defeminizacijo in deprivatizacijo skrbstvenega dela\, predlaga novo etiko skrbi. Kakšna je ta etika in kako – če sploh – se udejanja v ‘svetu umetnosti’ danes\, ko se zdi\, da zlasti njegove institucije za umetnine poskrbijo veliko bolje kot za umetnice? V predavanju bo z vidika prekarne kulturne delavke\, ki je obenem mati\, govora o tem\, kako živijo in delajo umetnice in kako bi lahko živele in delale\, če bi od ‘sveta’ (umetnosti) zahtevale tisto\, kar on zahteva od njih: nič manj kot materinsko skrb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTea Hvala \n\n\n\n\n\n\nsedi na dveh zibajočih se stolih: je samozaposlena pisateljica in umetnostna kritičarka s krajšim delovnim časom ter učiteljica slovenščine s krajšim delovnim časom. Njen najnovejši esej “Razcvet ali venenje?”\, 2024\, ki ga je napisala ob razstavi “Za vaše zadovoljstvo” v Moderni galeriji v Ljubljani\, je obravnavala vlogo slovenskih javnih umetnostnih institucij pri spodbujanju (ne)enakosti med umetniki_cami. Je soavtorica razstave v javnem prostoru “Reproduktivne pravice: o zdravju\, spolnosti in enakopravnosti žensk” (2024)\, ki sta jo organizirala Mirovni inštitut in Univerza v Ljubljani. Pozimi 2023-24 je sodelovala pri performansu “Prihodnost 14B”\, ki ga je pripravila Maska Ljubljana. Med letoma 2019 in 2023 je vodila program umetniškega izobraževanja in založništva Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk. Živi in dela v Cerknem. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nLetošnja edicija Rosine šole delavskih pravic za mlade je del projekta »Z roko v roki«\, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo\, družino\, socialne zadeve in enake možnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rosina-sola-delavskih-pravic-za-mlade-tea-hvala-komu-je-mar-za-umetnice-2024-06-01-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/ROSA-web-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240529T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240529T170000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240523T071407Z
LAST-MODIFIED:20240523T125324Z
UID:72899-1717002000-1717002000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Delavnica tiska »Odnosi in odtisi«
DESCRIPTION:29. 5. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nDelavnica tiska »Odnosi in odtisi«\nV sredo\, 29. 5. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT – prostoru umetnosti in participacije\nna delavnico alternativnih načinov tiskanja\, ki jo vodi naš ESE prostovoljec Zvonimir in poteka v zadnjem tednu\, ko je na ogled njegova razstava »Odnosi in simptomi«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bo predstavil svoje izkušnje eksperimentiranja z različnimi materiali in kemikalijami ter domačimi\, alternativnimi načini tiskanja ter nas naučil uporabe zanimivih tehnik. S seboj prinesi sebi ljubo fotografijo ali več njih. Lahko je karkoli s čimer te povezuje kaka posebla vez\, lahko so prijatelji\, družina\, kak poseben trenutek\, tvoj pes\, karkoli! Za vse ostale materiale poskrbimo mi\, zato se je na delavnico potrebno predhodno prijaviti. \n\n\n\n\n\n\nPrijavo nam skupaj s fotografijo/fotografijami\, ki jih želiš odtisniti do torka\, 28. 5. 2024\, pošlji na info@pekarnamm.org. Delavnica je brezplačna.\n\n\n\n\n\n\nDel besed avtorja Zvonimirja Florijančića ob razstavi »Odnosi in simptomi«. \n\n\n\n\n\n\n“V okviru projekta prostovoljstva ESC v Pekarni Magdalenske mreže v Mariboru sem se začela premikati k skrajnim osnovam grafike\, svobodnemu izražanju in eksperimentiranju z materiali. Posledično sem razstavil svoje potovanje z gelskim tiskom\, kjer sem na koncu raziskoval vezi z ljudmi skozi različne pristope k fotografiji – interpretiral sem svoje spomine in odnose v tem mediju.” \n\n\n\n\n\n\nRazstavo si lahko ogledaš vsak dan med 13.00 in 18.00 do 30. 5. 2024 v OBRATu – prostoru umetnosti in participacije. \n  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČe te mika malo ustvarjalnost ali te zanimajo tehnike prenosa fotografij\, je to pravo mesto zate! Prijavi se na delavnico! \n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljec in je financiran s strani Evropske komisije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/delavnica-tiska-odnosi-in-odtisi-2024-05-29-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/workshop-pmm-web-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240524T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240524T170000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240520T132931Z
LAST-MODIFIED:20240521T105922Z
UID:72789-1716570000-1716570000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Predstavitev umetniške prakse Barbare Kukovec – performerke\, igralke in plesalke –
DESCRIPTION:24. 5. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nPredstavitev umetniške prakse Barbare Kukovec -performerke\, igralke in plesalke-\nV petek\, 24. 5. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na interaktivno predavanje Barbare Kukovec. Dogodek gostimo v okviru raziskovalnega rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nKukovec skrbi\, da se preveč predaja avtoritarni skrbi države\, cerkve\, družine in nesmiselnemu delu. V performansih se odziva in naslavlja vpliv različnih avtoritet na posameznika. V predavanju bo predstavila video performans Vrhunec (2022) in performans Sladke skrbi (2023)\, ki sta nastala na Novi pošti znotraj Festivala performansa (Nova pošta\, Maska\, SMG). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: August Adrian Braatz\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBarbara Kukovec \n\n\n\n\n\n\ndela performanse in gledališke predstave ter sodeluje v raznorodnih umetniških projektih in kolektivih (Via Negativa\, Festival performansa\, Kolektiv Os). Diplomirala je na AGRFT in magistrirala na Goldsmithu (VB). Trenutno živi in dela med Mariborom\, Ljubljano in Halozami\, kjer na podeželju so- vodi Zavod za umetniško ustvarjanje Rizoma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/predstavitev-umetniske-prakse-barbare-kukovec-performerke-igralke-in-plesalke-2024-05-24-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/BarbaraKukovec_sladke_skrbi_promo_foto_August-Adrian-Braatz-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240521T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240521T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240506T161450Z
LAST-MODIFIED:20240513T072352Z
UID:72080-1716314400-1716314400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Pia Nikolič: Razvoj kontrakulture skozi animirane filme (in stripe)
DESCRIPTION:21. 5. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nPia Nikolič: Razvoj kontrakulture skozi animirane filme (in stripe)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 21. 5. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na tretje predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O tem\, kako se je kontrakulura razvijala skozi animirane filme (in stripe) bo govorila Pia Nikolič. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nPredhodniki animiranih filmov v obliki optičnih igrač niso le utrli poti pojavu novega medija filma\, ampak so nakazali tudi nagnjenje animacij k progresivnosti. Skozi kritiko\, forme in obravnavane tematike so animirani filmi večkrat lažje izražali radikalnejša stališča\, kot igrani filmi. Prav animacije so bile tiste\, ki so najbolj izpodbijale načine institucionalne cenzure\, parohializma in so zavračale paternalistično in družbeno zatiranje. Liberalizem\, ki se je infiltriral v večino kulturnih prostorov svobodnega sveta\, je omogočil ustvarjalno svobodo\, ki je navdihnila politizirane animacije\, da so prevpraševale celo ortodoksije medija samega. Na predavanju se bomo dotaknili tudi bolj neverjetnih teorij\, kot je denimo ta\, da je bila prav multikorporacija Disney eden od glavnih vzrokov za nastanek kontrakulturnih gibanj\, pa tudi drugih idej\, ki pripisujejo animiranemu filmu (in stripom) manjšo ali večjo vlogo na tem področju. \n\n\n\n\n\n\nPia Nikolič \n\n\n\n\n\n\nse je rodila 1. 8. 1989 v Ljubljani. Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede\, smer analitska sociologija\, iz Odseva družbenih sprememb v slovenskem stripu v 21. stoletju. Študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti\, na smeri sociologija kulture\, kjer je pri dr. Poloni Petek magistrirala iz Smrti v igranem slovenskem celovečernem filmu 1991-2018. Leta 2013 je na Radiu Študent začela pripravljati oddajo Stripofilija\, edino redno slovensko oddajo o stripu v Sloveniji\, ki jo urednikuje še danes. Približno deset let je za ta medij pisala tudi recenzije stripovskih zvezkov ter filmov in druge daljše oddaje na temo kulture in kulturne politike. Leta 2013 je začela sodelovati z Izarjem Lunačkom in Janezom Plešnarjem\, ki sta začela z rednimi mesečnimi dogodki Stripolis v Kinu Šiška\, s katerima so tisto leto prvič pripravili celodnevni dogodek Stripolisfest\, ki se je nato razvil v večdnevni festival in se ob peti obletnici preimenoval v Festival stripa Tinta Ljubljana\, ki bo letos praznoval enajsto obletnico. Med leti 2013 in 2018 je za Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo vodila stripovske delavnice in predavanja\, pogovore po filmih z mladimi na festivalu Mad about film in vodila delavnice z otroci na temo optičnih igrač. Kot predavateljica je kasneje sodelovala tudi v projektu Slovenske kinoteke Šola filma\, kjer je učitelje osnovnih in srednjih šol po Sloveniji učila učiti o filmu na področju filmskega zvoka. Že več let sodeluje z Revijo Ekran\, za katero piše članke in opravlja intervjuje na temo filma\, v lanskem letu pa je tam začela tudi z redno stripovsko rubriko Ustavljene podobe. Leta 2022 je vzpostavila stripovski kotiček na Slovenskem knjižnem sejmu\, ki ga je lani prenesla na organizacijo Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa\, ki mu predsednikuje. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PRIPOROČENIH FILMOV: \n\nFritz the Cat (1972)\, r. Bakshi\, Ralph\nCoonskin (1975)\, r. Bakshi\, Ralph\nFantasia (1940\, r. Sharpsteen\, Ben; Algar James; Jackson Wilfred\nWest and Soda (1965)\, r. Bozetto\nHeavy Metal (1981)\, r. Potterton\, Gerald\nKama Sutra Rides Again (1971)\, r. Godfrey\, Bob\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nBroode\, Douglas. From Walt to Woodstock: How Disney Created the Counterculture. 2004.\nStanlick\, Sarah; Sell Marla. Beyond Superheroes and Sidekicks: Empowerment\, Efficacy\, and Education in Community Partnerships. Michigan Journal of Community Service Learning Spring. 2017\, pp. 80–84.\nWright\, Bradford W. Comic Book Nation the Transformation of Youth Culture in America.  Baltimore : Johns Hopkins University Press. 2001.\nMerceier\, T. Sebastian. Truth\, Justice and the American Way”: The Intersection of American Youth Culture and Superhero Narratives. Iowa Historical Review.\nFritz The Cat Film Analysis. (2024\, March 19). GradesFixer. Retrieved April 11\, 2024\nCartoons & Counterculture. Azure Star Glover. 2015.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). V letošnjem ciklu predavanj bomo svojo pozornost družbeno kritično usmerile_i v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program nas bodo tudi tokrat vodile_i priznane_i slovenske_i filmske_i kritiki_čarke in teoretiki_čarke\, ki nam bodo predstavile_i tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočale_i zanimive žanrske filme. \n\n\n\n\n\n\nCikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki bodo potekala od marca do junija in od septembra do oktobra 2023 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Čeprav si predavanja smiselno sledijo\, jih je mogoče spremljati tudi popolnoma neodvisno od celote. Pridružite se nam!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pia-nikolic-razvoj-kontrakulture-skozi-animirane-filme-in-stripe-2024-05-21-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/TF-Pia-Nikolic-Razvoj-kontrakulture-skozi-animirane-filme-2-1024x819-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240515T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240530T000000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240513T145233Z
LAST-MODIFIED:20240515T145832Z
UID:72483-1715731200-1717027200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«
DESCRIPTION:do 30. 5. 2024 med 13.00 in 18.00\, OBRAT \nZvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«\nV četrtek\, 9. 5. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave del\, ki jih je tekom svojega dela in bivanja v Mariboru ustvaril naš ESE prostovoljec Zvonimir. \n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 30.30.5.5.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBesedeBesedeavtorjaavtorjaZvonimirjaZvonimirjaFlorijančića:Florijančića:\n\n\n\n\n\n\nPreden sem v okviru Evropske solidarnostne enote prišel v Maribor na 10 mesečni prostovoljski projekt v Pekarno Magdalenske mreže sem študiral vizualno umetnost na Akademijo za umetnost in kulturo v Osjeku. Med študijem me je začela zanimati grafika\, s katero sem se ukvarjal tudi tukaj v Mariboru. Veliko veselje sem našel v eksperimentiranju z različnimi materiali in kemikalijami\, večinoma kovinami in kislinami ter v tehinkah\, ki so temeljije na naravnih materialih. Zaradi pomanjkanja opreme za tiskanje sem našel zanimivo domačo tehniko grafike z želatino. \n\n\n\n\n\n\nŽelatinski tisk je tehnika monotipije\, idealna za začetnike; je enostavna in vključuje le nekaj materialov: želatinsko ploščo\, barvo in papir. Zanimiva se mi zdi zato\, ker ima več možnosti za eksperimentiranje na vsakem koraku postopka\, zame pa je najbolj zanimiv del kuhanje in priprava želatinskih plošč ter raziskovanje novih stvari\, ki so povezane z mojim zanimanjem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi predstavljam dela\, ki sem jih ustvaril med bivanjem v Mariboru in so plod mojega eksperimentiranja z novimi tehnikami in mediji. Najprej sem delal s fotografijami\, ki sem jih posnel pred časom in so bile povezane z lepimi trenutki. Uporabljal sem jih predvsem za eksperimentiranje in prve poskuse želatinskega tiska. Pri nekaterih sem imel drugačen pristop\, saj sem želel odkriti meje abstraktnega potenciala\, zanimala me je pot tekočih in nepredvidljivih podob z nadaljevanjem\, kjer so se končale. Najbolj sem užival v izdelovanju globokega tiska. Najprijetnejše je bilo prekinjanje procesa jedkanja z vodo\, ki je dalo vedno drugačne rezultate in je bilo izjemno nepredvidljivo. Tu sem popolnoma izpustil nadzor nad svojim delom in prepustil vodi\, da določa izdelek. \n\n\n\n\n\n\nMed eksperimentiranjem sem začel razmišljati o stvareh\, ki jih želim izraziti v svojem delu in ugotovil\, da se moram osredotočati na vezi\, ki so pomembne v mojem življenju. Prišel sem do zaključka\, da je zame najpomembnejše\, da obudim vez s sestro\, s katero sva se oddaljila. Tehniko sem začel uporabljati na fotografijah iz najinega otroštva in jo apliciral na različnih podlagah ter mešal z različnimi mediji. S tem sem predstavil razvoj ideje o komunikaciji in povezanosti\, ki je premalo razvita. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljec in je financiran s strani Evropske komisije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zvonimir-florijanci-odnosi-in-simptomi/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/1350x1080-1024x819-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240509T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240509T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240507T093920Z
LAST-MODIFIED:20240508T073322Z
UID:72138-1715277600-1715277600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«
DESCRIPTION:9. 5. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nZvonimir Florijančić: »Odnosi in simptomi«\nV četrtek\, 9. 5. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave del\, ki jih je tekom svojega dela in bivanja v Mariboru ustvaril naš ESE prostovoljec Zvonimir. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nBesedeBesedeavtorjaavtorjaZvonimirjaZvonimirjaFlorijančića:Florijančića:\n\n\n\n\n\n\nPreden sem v okviru Evropske solidarnostne enote prišel v Maribor na 10 mesečni prostovoljski projekt v Pekarno Magdalenske mreže sem študiral vizualno umetnost na Akademijo za umetnost in kulturo v Osjeku. Med študijem me je začela zanimati grafika\, s katero sem se ukvarjal tudi tukaj v Mariboru. Veliko veselje sem našel v eksperimentiranju z različnimi materiali in kemikalijami\, večinoma kovinami in kislinami ter v tehinkah\, ki so temeljije na naravnih materialih. Zaradi pomanjkanja opreme za tiskanje sem našel zanimivo domačo tehniko grafike z želatino. \n\n\n\n\n\n\nŽelatinski tisk je tehnika monotipije\, idealna za začetnike; je enostavna in vključuje le nekaj materialov: želatinsko ploščo\, barvo in papir. Zanimiva se mi zdi zato\, ker ima več možnosti za eksperimentiranje na vsakem koraku postopka\, zame pa je najbolj zanimiv del kuhanje in priprava želatinskih plošč ter raziskovanje novih stvari\, ki so povezane z mojim zanimanjem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi predstavljam dela\, ki sem jih ustvaril med bivanjem v Mariboru in so plod mojega eksperimentiranja z novimi tehnikami in mediji. Najprej sem delal s fotografijami\, ki sem jih posnel pred časom in so bile povezane z lepimi trenutki. Uporabljal sem jih predvsem za eksperimentiranje in prve poskuse želatinskega tiska. Pri nekaterih sem imel drugačen pristop\, saj sem želel odkriti meje abstraktnega potenciala\, zanimala me je pot tekočih in nepredvidljivih podob z nadaljevanjem\, kjer so se končale. Najbolj sem užival v izdelovanju globokega tiska. Najprijetnejše je bilo prekinjanje procesa jedkanja z vodo\, ki je dalo vedno drugačne rezultate in je bilo izjemno nepredvidljivo. Tu sem popolnoma izpustil nadzor nad svojim delom in prepustil vodi\, da določa izdelek. \n\n\n\n\n\n\nMed eksperimentiranjem sem začel razmišljati o stvareh\, ki jih želim izraziti v svojem delu in ugotovil\, da se moram osredotočati na vezi\, ki so pomembne v mojem življenju. Prišel sem do zaključka\, da je zame najpomembnejše\, da obudim vez s sestro\, s katero sva se oddaljila. Tehniko sem začel uporabljati na fotografijah iz najinega otroštva in jo apliciral na različnih podlagah ter mešal z različnimi mediji. S tem sem predstavil razvoj ideje o komunikaciji in povezanosti\, ki je premalo razvita. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt izvaja ESE prostovoljec in je financiran s strani Evropske komisije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zvonimir-florijanci-odnosi-in-simptomi-2024-05-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/1350x1080-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240424T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240424T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240415T140141Z
LAST-MODIFIED:20240417T083350Z
UID:71462-1713981600-1713981600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Žiga Brdnik: Kdo je Valter? Partizanski film in revolucionarni subjekt
DESCRIPTION:24. 4. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nŽiga Brdnik: Kdo je Valter? Partizanski film in revolucionarni subjekt\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV sredo\, 24. 4. 2023\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na drugo predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O partizanskem filmu in revolucionarnem subjektu bo govoril Žiga Brdnik. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\n»Odkar sem v Sarajevu\, iščem Valterja\, a ga ne najdem. Zdaj\, ko odhajam\, vem\, kdo je /…/ Pokazal vam ga bom. Vidite to mesto?« Kamera se sprehodi čez panoramo Sarajeva … »To je Valter!« sklene poveljnik nemške obveščevalne službe na legendarnem koncu kultnega partizanskega filma Valter brani Sarajevo. Mit o filmu\, ki se vrti okrog mitičnega partizanskega poveljnika\, pravi\, da naj bi bil celo globalno najbolj gledan film tistega časa\, saj je podiral rekorde gledanosti na Kitajskem in bil distribuiran v šestdeset držav po vsem svetu. Prav ustvarjanje mitov je mogoče edina\, prav gotovo pa tista ključna prvina\, ki povezuje izjemno širok spekter partizanskih filmov\, ki nikakor niso nastajali le v Jugoslaviji in ki nikakor niso nehali nastajati\, saj osvobodilni boj marsikje na svetu še vedno poteka. Bistveno vprašanje je\, koga ali kaj ti filmi mitizirajo oziroma koga postavljajo kot revolucionarni subjekt – skratka\, kdo ali kaj je Valter? So to voditelji ali je to ljudstvo? Posameznik ali kolektiv? Moški ali ženske? Stari ali mladi? Človek ali narava? Morda vsi skupaj? Kočljivo in zanimivo pri filmu pa je\, da lahko besede govorijo eno\, podobe pa drugo. Tudi to\, kako (s kakšnimi sredstvi) ustvarja mite\, je torej enako pomembno kot vsebina teh mitov. Drugo bistveno vprašanje\, ki se s tem postavlja\, je: ali so tudi filmarji in filmarke sami subjekt revolucije oziroma ali skozi uprizarjanje preteklosti ustvarjajo mite za svobodo ali za oblast? \n\n\n\n\n\n\nŽiga Brdnik \n\n\n\n\n\n\nDiplomirani novinar in filozof filmske kritike in druge prispevke o filmu ter kulturi piše za revije Ekran\, KINO!\, Manager\, Razpotja in Časopis za kritiko znanosti. Je član uredništev revije Ekran\, Časopisa za kritiko znanosti in časopisa Prelom. Je programski selektor Intimnega kina v mariborskem interdisciplinarnem umetniškem laboratoriju GT22\, Letnega kina Minoriti\, Feminističnega filmskega festivala FEFI\, Festivala Shots\, festivala Poklon viziji in Mobilnega Udarnika\, pred tem pa je enako vlogo opravljal v Kinu Udarnik. Je somoderator serije filmskih pogovorov Ekstremno Slovensko\, podkasta Maribor is the future in tako imenovanih Lekcij (Jugoslavija\, Rožava\, Palestina …). Za Fundacijo Sonda in DRFK je uredil knjigo in napisal spremno besedo za Malo garažno knjižico Ambasada Kinoteka\, Kino Udarnik 2010-2015; Slovenska Kinoteka v Mariboru 2007–2017 – pregled kinotečnih projekcij v Mariboru in knjigo Ekstremno Slovensko – pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami 2016-2019. Za Časopis za kritiko znanosti je uredil knjigo Veliki Iran\, 287. številko Turneja za življenje in 290. številko na temo 100-letnice kina. Kot filmski kritik je doslej žiriral na Festivalu slovenskega filma\, na Festivalu Shots\, na LIFFU in mednarodnih festivalih Viennale\, Priština in Thessaloniki (festival dokumentarnega filma).\nLeta 2022 je za svoje delo prejel nagrado Revije Ekran za filmskega publicista leta. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAVNAVANI FILMI: \n\nValter brani Sarajevo (1972\, Hajrudin Krvavac)\nSutjeska (1973\, Stipe Delić)\nBalada o trobenti in oblaku (1961\, France Štiglic)\nNe joči\, Peter (1964\, France Štiglic)\nBitka za Alžirijo (1966\, Gillo Pontecorvo)\nKobane (2022\, Özlem Arzeba)\nBêrîtan (2006\, Halil Uysal Dağ)\nCinema Komunisto (2010\, Mila Turajlić)\nDosje Labudović: Cine-Guerrillas (2022\, Mila Turajlić)\nValter (2012\, Andrej Aćin)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nHalil Uysal (Dağ): »Zanašam se na gore …« (v Časopis za kritiko znanosti\, št. 290\, 2023).\nLana Zdravković: Politizacija življenja: O pomenu revolucije danes (v Časopis za kritiko\nznanosti\, št. 269\, 2017). Dostopno na:\nhttps://www.academia.edu/38486055/Politizacija_življenja_O_pomenu_revolucije_danes_\nPolitization_of_Life_The_meaning_of_the_Revolution_Today.\nO partigiano! (Avstrijski filmski muzej\, 2019 – zbornik ob istoimenski retrospektivi).\nPeter Stanković: Partizanski filmi in partizanarice: analiza žanrskih prvin jugoslovanskega partizanskega filma (v Teorija in praksa\, letnik 49\, 2/2012). Dostopno na: http://dk.fdv.uni–\nlj.si/db/pdfs/TiP2012_2_Stankovic.pdf.\nTone Svetina: Ukana\nMarcel Štefančič\, jr.: Maškarada: Strašne fantazije slovenskega filma (1948 – 1990).\nSilvan Furlan in drugi: V kraljestvu filma.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ziga-brdnik-kdo-je-valter-partizanski-film-in-revolucionarni-subjekt-2024-04-24-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/04/TF-kdo-je-valter-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240416T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240416T170000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240402T083650Z
LAST-MODIFIED:20240408T091821Z
UID:70941-1713286800-1713286800@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: SpoznajRezidentko Danijelo Zajc
DESCRIPTION:16. 4. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: SpoznajRezidentko Danijelo Zajc\nV torek\, 16. 4. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na predstavitev umetnice gledališke rezidence SobaZaGosteMaribor\, Danijele Zajc. Z umetnico se bo pogovarjal Jan Podbrežnik\, predstavitev pa se bo neposredno prenašala na Radiu MARŠ. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTudi v letu 2024 Pekarna Magdalenske mreže Maribor in Društvo ZIZ v sklopu programa SobaZaGosteMaribor organiziramo umetniško rezidenco za ustvarjalke_ce na področju uprizoritvenih umetnosti. Prva rezidentka sezone je Danijela Zajc\, ki bo na dvo-tedenski rezidenci (14.–28. 4. 2024) razvijala projekt Suspenz. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt Suspenz \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDANIJELA ZAJC (1985) \n\n\n\n\n\n\nuniv. dipl. pedagoginja in sociologinja kulture\, je performerka\, pedagoginja\, producentka in tehničarka. Znanje o sodobnem plesu\, performansu\, sodobnem cirkusu\, uličnem gledališču in gledališču zatiranih že deset let intenzivno pridobiva na različnih delavnicah doma in v tujini. Od leta 2012 se intenzivneje ukvarja z plesom in zračnimi akrobacijami na tkanini ter vrvi. Danijela nastopa samostojno in s kolektivi Fourklour – Zavod Vitkar\, Feminalz – Zavod Emanat\, FEM TV – KUD Mreža\, Moja prav(lj)ice – KUD Transformator\, Cirkusarna NaokRog\, Društvo Mismo Nismo in Društvo Matafir. Je izvajalka\, producentka in (so)avtorica številnih performansev\, kabarejev\, predstav\, kjer njeno znanje iz področja sodobnega cirkusa prihaja do izraza. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nje decentraliziran cikel performansov na avtoričini osnovni disciplini – zračna akrobacija – zasnovanih po načelih “site specific”\, “live art” in “flash mob” performansov. Predstavlja igro moči\, kjer se soočajo akterji\, ki jim je pomemben zgolj denar\, in tisti\, ki se zavzemajo za ekološka\, kulturna in človeška vprašanja. Namen produkcijskih enot je podpreti obstoječa aktivistična gibanja oziroma se povezovati z različnimi kolektivi in znotraj lokalnega okolja ustvariti podporno okolje in večjo vidnost lokalnih pobud. Hkrati pa razširiti lokalno problematiko na izviren\, kreativen in umetniški način. Namen projekta je osvetliti aktualne družbene težave na specifičnih lokacijah in podpreti obstoječa aktivistična gibanja ter povečati njihovo vidnost. \n\n\n\n\n\n\nProducent: Pekarna Magdalenske mreže Maribor \n\n\n\n\n\n\nSoorganizator: Društvo ZIZ \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznajrezidentko-danijelo-zajc-2024-04-16-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/04/slika_Danijela-Zajc-3-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240409T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240409T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240326T105251Z
LAST-MODIFIED:20240405T071454Z
UID:70669-1712685600-1712685600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Matic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju\, in hrana
DESCRIPTION:9. 4. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen: Kubrickova Odiseja v vesolju\, in hrana\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 9. 4. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na prvo  predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O teorijah o Kubrickovi 2001: Odiseji v vesolju bo predaval Matic Majcen. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nFilm 2001: Odiseja v vesolju režiserja Stanleya Kubricka je bil v zgodovini obdelan z vseh perspektiv\, še posebej leta 2018\, ko je praznoval 50. obletnico. Vendar pa se tu in tam vseeno pojavi kakšna teorija\, ki se zdi preveč odbita ali nenavadna\, da bi zares bila deležna resne obravnave in jo zato izpuščajo iz literature. Na predavanju bomo pozornost posvetili eni izmed takšnih teorij. Je to res zgolj izmišljotina in plod divje domišljije uporabnikov družbenih omrežij ali pa nam dejansko odpira nova vrata k razumevanju Kubrickove mojstrovine? \n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen \n\n\n\n\n\n\nje filmski kritik\, novinar in urednik. O filmu piše za vrsto slovenskih medijev: za Večer recenzira redni filmski program in poroča s filmskih festivalov v Cannesu\, Benetkah in Berlinu\, pri reviji Dialogi opravlja delo urednika za področje filma. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem poosamosvojitvenem filmu ter je aktiven na področju filmskega izobraževanja\, v sklopu česar redno predava v slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Je avtor knjig Slovenski poosamosvojitveni film: institucija in nacionalna identiteta (2015) in Kubrickova Odiseja v vesolju (2018). Leta 2009 je ustanovil projekt Podoba-Glasba\, v sklopu katerega se ukvarja z zgodovino in teorijo glasbenega videa\, obenem pa vodi tekmovalni program glasbenega videa na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nAgel\, Jerome (ur.): The Making of Kubrick’s 2001. New York: The New American Library\, 1970.\nBizony\, Piers: 2001: The Making of Stanley Kubrick’s 2001: A Space Odyssey. Köln: Taschen\, 2014.\nClarke\, Arthur C.: 2001: A Space Odyssey. New York: Roc\, 1968/2005.\nLoBrutto\, Vincent: Stanley Kubrick. London: Faber and Faber\, 1998.\nMajcen\, Matic: Kubrickova Odiseja v vesolju. Maribor: Aristej\, 2018.\nMajcen\, Matic: Teorije o lažnem pristanku na luni so žalitev za Kubricka: intervju z Janom Harlanom. Ekran\, sep.-okt. 2016\, 8–13.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže\, Film Factory in Mariborske knjižnice ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/matic-majcen-kubrickova-odiseja-v-vesolju-in-hrana-2024-04-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/FZ_Kubricova-Odiseja-v-vesolju-in-hrana-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240328T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240430T180000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240319T094656Z
LAST-MODIFIED:20240327T085937Z
UID:70452-1711648800-1714500000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Razstava »jaz∞ mi«
DESCRIPTION:28. 3. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nRazstava »jaz ∞ mi«\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV četrtek\, 28. 3. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave »jaz ∞ mi« in projekcijo kratkih filmov in animacij študentk_ov Akademije Univerze v Novi Gorici. Razstavo bomo otvorile_i ob 18.00\, ob 19.00 pa sledi projekcija filmov in animacij na našem skrivnem vrtu. \n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo na ogled vsak delavnik med 13.0013.00 in 18.0018.00 do 30.30.4.4.2024.2024.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazmislek o sebi in o nas v svetu. Z veliko pozornostjo do skupnosti\, sedanjosti in do skupne prihodnosti\, a skozi individualne zgodbe\, ki jih študentje prepletajo med seboj\, iščejo svojo vlogo v svetu\, včasih s strahom\, a opolnomočeni v raziskovanju skozi medsebojno sodelovanje. Spreminja se pogled na lastništvo planeta\, narave\, ljudi\, idej\, tehnologije\, pogled na družbo in posameznice_ka v njej. \n\n\n\n\n\n\nO tem razmišljamo skozi izbor študentskih del\, ki prevprašujejo družbene in okoljske teme\, umetno inteligenco\, razmišljanje o prihodnosti brez ljudi\, pa tudi skozi intimne refleksije o identitetah\, spolu\, moči in krhkosti posameznika. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nIzbrana dela so nastala v raziskovalnih delavnicah »Futurama«\, »Čas in prostor v gibljivi sliki« ter »Moč ženske krvi«\, pod mentorstvom Robertine Šebjanič ter delavnicah »Futurama«\, Jasne Hribernik in Rene Rusjan. Spremljevalni program animiranih filmov je nastal v rednem programu animacije pod mentorstvom Kolje Sakside in Timona Ledra. \nKuratorica razstave: Rene Rusjan\, producenta: Rok Govednik in Tina Smrekar\, odgovorna oseba: Boštjan Potokar\, tehnična podpora: Urša Bonelli. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/razstava-jaz-mi-2024-03-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/uniAU-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240313T160000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240313T160000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240227T080946Z
LAST-MODIFIED:20240305T113630Z
UID:69376-1710345600-1710345600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Delavnica: Nemi lik s karakterjem
DESCRIPTION:13. 3. 2024 ob 16.00\, OBRAT \nDelavnica: Nemi lik s karakterjem\nV sredo\, 13. 3. 2024\, med 16.00 in 19.00 vabimo likovne pedagoge_inje in učitelje_ice v OBRAT na delavnico o možnostih stripa kot didaktičnega orodja. Delavnica je bila zaradi bolezni izvajalca prestavljena za en mesec. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOb razstavi Davida Krančana Deveta briga Stripburger v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS pripravlja delavnico za likovne pedagoge_inje in učitelje_ice. Na delavnici bo mentor David Krančan udeležence podrobneje seznanil z možnostmi stripa kot didaktičnega orodja\, ki lahko igra pomembno vlogo pri pedagoškem procesu. Poudarek pa bo na oblikovanju stripovskih likov in ustvarjanju stripa brez besed. \n\n\n\n\n\n\n\nOb stripu pogosto govorimo o vzajemnem učinkovanju besed in podob – seveda pa obstajajo tudi stripi\, ki ne uporabljajo besed. Razpon teh t. i. nemih stripov je karseda širok: od kratkih\, humorističnih stripov do presunljivih in kompleksnih stripovskih romanov. Po uvodnem predavanju o posebnostih pripovedovanja v slikah in o stripovskih elementih sledi snovanje lastnih stripovskih pripovedi\, ki jih bodo udeleženci izdelali v parih ali posamično. \n\n\n\n\n\n\n\n\nUdeleženci se bodo tako podrobneje spoznali s posebnostmi in drugimi značilnostmi nemega stripa ter vlogo bralca pri ustvarjanju zgodbe\, ki jo je treba skrbno razviti\, da dosežemo njeno optimalno razumljivost in hkrati dinamičnost. Sodelujoči se bodo seznanili tudi z omejitvami nemih stripov\, s problematiko časovnosti in oblikovanja prepričljivih likov. \n\n\n\n\n\n\n\n\nSpopadli se bodo tudi z vprašanjem vizualnega jezika in njegovih specifik v odnosu do pisne komunikacije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: Janez Klenovšek\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDodatne informacije in prijave: info@pekarnamm.org \n\n\n\n\n\n\nSoprodukcija: Stripburger/FORUM Ljubljana\, Pekarna Magdalenske mreže \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/delavnica-nemi-lik-s-karakterjem-2024-03-13-16-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/02/Delavnica_DavidKrancan-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240309T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240309T200000
DTSTAMP:20260810T025415
CREATED:20240305T093538Z
LAST-MODIFIED:20240305T113330Z
UID:69665-1710014400-1710014400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Koncert: Tizia Zimmerman in Pablo Lienhard (CH)
DESCRIPTION:9. 3. 2024 ob 20.00\, OBRAT \nKoncert: Tizia Zimmerman in Pablo Lienhard (CH)\nV soboto\, 9. 3. 2024\, te ob 20.00 vabimo v OBRAT na koncert švicarskega dvojca\, ki ga sestavljata Tizia Zimmerman na harmoniki in Pablo Lienhard na elektroniki. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAT bodo napolnili globoki dronski zvoki\, stoječi toni\, drobne melodije in virtuozni pasaži. Čeprav sta njuna instrumenta in načini proizvajanja zvoka tako različna\, Tizia Zimmermann in Pablo Lienhard poskušata zabrisati meje akustično in elektronsko proizvedenih zvokov ter se obojim improvizacijsko približati. Včasih se zlijeta v eno\, včasih pa dvojec dovoli\, da se svetovi spopadejo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOglasi se\, poglej in prisluhni\, vstop je prost\, prostovoljni prispevki za umetnika pa dobrodošli!\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTizia Zimmerman \n\n\n\n\n\n\nje glasbenica\, aktivna v polju svobodne improvizacije in eksperimentalnega hrupa ter na področju interpretacije sodobne klasične glasbe. Leta 2018 je diplomirala iz klasične harmonike na bernski Visoki šoli za umetnosti (Hochschule der Künste). Leta 2020 je tam tudi magistrirala na oddelku za performans. Zaradi zanimanja za sodobno improvizacijo je del različnih platform\, na primer Kolektiva Gamut iz Züricha. Sodelovala je pri izvedbi “Winterreise” Hansa Zenderja pod dirigentom Emiliem Pomàricom in “Die Odyssee” Leonard Eversa pod dirigentom Eduardom Strausserjem v Operni hiši v Zürichu. \n\n\n\n\n\n\nPablo Ulises Lienhard \n\n\n\n\n\n\nje improvizator in glasbenik. V različnih kontekstih ga lahko redno srečamo na saksofonu\, za mešalno mizo (brez vhoda)\, na pedalih z učinki ali računalnikih\, redkeje pa ob glasbi\, na katero lahko ljudje plešejo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncert-tizia-zimmerman-in-pablo-lienhard-ch-2024-03-09-20-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/Koncert-Tizia-Zimmerman-in-Pablo-Lienhard-full-1024x576-2.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR