BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251121T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251121T190000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20251112T020131Z
LAST-MODIFIED:20251112T133738Z
UID:105807-1763751600-1763751600@kultura.maribor.si
SUMMARY:DNLM: DÉJÀ DÉJÀ VU
DESCRIPTION:21. 11. 2025 ob 19.00\, OBRAT \nDNLM: DÉJÀ DÉJÀ VU\nV petek\, 21. 11. 2025\, te ob 19.00 vljudno vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave umetnika DNLM z naslovom DÉJÀ DÉJÀ VU. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 5. 12. 2025.\n\n\n\n\n\n\n»Ko nam umetnik predoči tri pogorele zgradbe\, sicer nismo presenečeni\, a tako nazornega vzorca vendarle nismo pričakovali: v samostojni Republiki Sloveniji so nam pogoreli že trije odsluženi industrijski mlini – v Ajdovščini junija 1997\, v Celju oktobra 2014 in v Kranju septembra 2022. \n\n\n\n\n\n\nVse stavbe lahko gorijo\, a ne gorijo vse enako. Te tri so gorele še posebej glasno\, saj so kot primerki tehniške zgodovine vpisane v register nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo. […] V celjskem in kranjskem primeru Zavodu za varstvo kulturne dediščine po požarih ni preostalo drugega\, kot da varstveni režim omeji na »dokumentarno (arhivsko) varstvo«. Na pogorišču za stroko ni več dela. Za umetnika pa se tu lahko šele začne.«* \n\n\n\n\n\n\n* iz obrazstavnega besedila\, ki ga je pripravila Alenka Pirman. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRavno iz obiskovanja pogorišč se začnejo oblikovati posamezna dela iz projekta Déjà déjà vu\, ki se konceptualno naslanjajo na dejstva\, povezana z zgradbami. Denimo celjski mlin je slovel za redek primer opečnate industrijske dediščine pri nas\, medtem ko iz življenjepisa kranjskega mlina izvemo\, da je prva električna žarnica v mestu zagorela prav v tej zgradbi. Mlin v Ajdovščini je po letih samevanja obetal\, da bo nekoč ponovno zaživel kot mestni kulturni center\, prizadevanja stroke pa so »pogorela« s prodajo zgradbe zasebnim investitorjem. \n\n\n\n\n\n\nDNLM nastopi z že utečeno metodo lastnega ustvarjanja – s konceptualno premišljenimi intervencijami v prostor\, ki jih vzorno dokumenira in jih nato vključuje v galerijsko instalacijo z razširjenim kontekstom. Preverjeno prakso umetnik tokrat nadgradi s studijskimi deli\, ustvarjenimi iz avtentičnih materialnih ostankov pogorišč nekoč mogočnih zgradb. Posamezna dela nato poveže v celoto skozi lastno rekonstrukcijo prizora – ustvari video gorečega lesenega objekta\, ki ponazarja mlin\, ter motiv tako povzdvigne na raven vizualno izčiščenega simbola. Simbola\, ki uprizarja trčenje med preobremenjeno idejo kulturne dediščine na eni ter hitrimi rešitvami in logiko kapitala na drugi strani. Rezultat tovrstnih trčenj umetnik prevede v nekoliko paradoksalno\, zagotovo pa presenetljivo\, poetično vizualno izkušnjo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDNLM (Danilo Milovanović) \n\n\n\n\n\n\nje interdisciplinarni umetnik ki deluje v Ljubljani. Njegovo delo je v zadnjem desetletju redno prisotno tako na domačih kot tujih prizoriščih. Milovanović je letošnji prejemnik priznanja Riharda Jakopiča. Ustvarja znotraj AKC Metelkova mesto. \n\n\n\n\n\n\nNjegova praksa\, predvsem v zgodnjejših obdobjih\, temelji na gverilskih intervencijah v urbane prostore in raziskovanju statusa javnih prostorov z »naredi-sam« in sorodnimi pristopi. Pri posegih uporablja preprosta sredstva z namenom ustvarjanja novih pomenov in zgovornih situacij. Zaznamuje ga družbeno-angažirano izražanje\, pri čemer ideje\, ki segajo od premišljevanja urbanega prostora do obravnavanja vsakdanjih socialnih dinamik\, določajo medij in pristop. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt\, ki se je razvijal med letoma 2024 in 2025\, producira Kulturno izobraževalno društvo PiNA. Zaključna razstava nastaja v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže. Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/dnlm-d-j-d-j-vu-2025-11-21-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/dejadejavu-insta-1024x1024-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251120T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251120T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20251111T020235Z
LAST-MODIFIED:20251112T131408Z
UID:105703-1763661600-1763661600@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Aylin Leipold
DESCRIPTION:20. 11. 2025 OB 18.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Aylin Leipold\nV četrtek\, 20. 11. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in umetniških praks multidisciplinarne umetnice\, rojene v Freiburg im Breisgau in živeče v Londonu. V novembru in decembru bo delovala na rezidenci v Mariboru v okviru programa SobaZaGosteMaribor v sodelovanju z Markom Faridom\, umetnikom\, raziskovalcem in predavateljem likovne umetnosti na Central Saint Martins\, Univerzi za umetnost v Londonu. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAylin Leipold \n\n\n\n\n\n\nje multidisciplinarna umetnica\, ki deluje v Londonu. Njeno delo sega vse od risanja in slikanja do oblikovanja kovine in lesa\, grafike\, videa in instalacij. Ukvarja se z različnimi vrstami izgube pomena in premiki vrednot\, zlasti kadar so te posledica reprodukcije\, reprezentacije ali prevajalskih procesov. Najdene slike\, besedila in predmeti se spremenijo v nove predmete in prenesejo v nove kontekste – z distancami\, vrzelimi in razmiki so umetniška dela odvisna od svojega okolja. Diplomirala je iz nemškega prava\, leta 2025 pa je diplomirala iz likovne umetnosti na Central Saint Martins\, Univerzi za umetnost v Londonu. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-umetnico-aylin-leipold-2025-11-20-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/Aylin_Photo-1024x819-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251114T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251114T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20251111T020222Z
LAST-MODIFIED:20251112T130708Z
UID:105695-1763143200-1763143200@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Yaro Abu Aataya
DESCRIPTION:14. 11. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Yaro Abu Aataya\nV petek\, 14. 11. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in umetniških praks multidisciplinarne oblikovalke\, rojene v Gazi in živeče v Pragi\, ki bo v novembru in decembru delovala na rezidenci v Mariboru v okviru programa SobaZaGosteMaribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nYara Abu Aataya \n\n\n\n\n\n\nje multidisciplinarna oblikovalka\, rojena v Gazi in živeča v Pragi. Njeno delo se giblje med arhitekturo\, grafičnim oblikovanjem\, scenografijo in oblikovanjem stekla\, ki ga oblikujejo močni temelji prostorskega razmišljanja in eksperimentiranja z materiali. Študirala je arhitekturo na UMPRUM (Akademija za umetnost\, arhitekturo in oblikovanje v Pragi)\, kjer se je zanimala tudi za tipografijo\, vezavo knjig in tiskarstvo. \n\n\n\n\n\n\nYara v svoji praksi ustvarja vizualne identitete\, označevalne sisteme za stavbe\, oblikovanje knjig in razstav ter svetuje pri strategijah družbenih medijev. Oblikovala je vizualne podobe za nagrajene publikacije in sodeluje na različnih področjih\, kot so umetnost\, arhitektura in elektronska glasbena scena. Poleg oblikovanja se Yara ukvarja tudi s pisanjem in družbeno angažiranimi umetniškimi praksami. Z besedili in umetniškimi intervencijami v javnem prostoru raziskuje teme identitete\, moči in vidnosti. Njen aktivistični pristop pogosto povezuje osebno in politično ter oblikovanje uporablja kot orodje za pripovedovanje zgodb\, upor in povezovanje. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-umetnico-yaro-abu-aataya-2025-11-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/photo_Martin-Kozak-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251111T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251111T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20251031T020213Z
LAST-MODIFIED:20251103T080607Z
UID:104827-1762884000-1762884000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Oskar Ban Brejc: Nemi in slepi film
DESCRIPTION:11. 11. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nOskar Ban Brejc: Nemi in slepi film\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 11. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Oskarja Bana Brejca\, naslovljeno Nemi in slepi film. \n\n\n\n\n\n\nPodoba slepega človeka na filmu je zanimivo samonanašalna: opozarja na trenutek\, ko medijska tehnologija filma prehiti človekov vid. Kamera zre\, človeške oči pa ji ne vrnejo pogleda. Slepec je za film pomembna figura zato\, ker vzpostavlja svoj svet in se orientira v njem z drugimi čuti kot kamera: predvsem s sluhom in tipom. A slep je lahko tudi film sam – film s podobami\, ki ne nastanejo z jasnim pogledom skozi kamero\, temveč na drugačne načine\, z materialnim stikom s filmskim trakom\, na primer. \n\n\n\n\n\n\nIn na drugi strani: kako razumeti prisotnost zvoka v nemem filmu? Kako dramatični kriki in prisluškovanja\, primarno zvočni dogodki\, razberljivi s sluhom\, delujejo v nemem filmu? Tu medijska tehnologija zgodnjega filma ne zaobjema zvoka\, film ne sliši in si pomaga s pogledi. Kako razumeti medijsko tehnologijo filma kot vzpostavitev čutov? Kako slepota in gluhost prevrpašujeta čutila filma? \n\n\n\n\n\n\nPogovor po predavanju bo vodila Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nOskar Ban Brejc \n\n\n\n\n\n\nje filmski kritik in teoretik. Redno prispeva besedila za revije KINO! in Ekran ter je soavtor oddaje Temna Zvezda na Radiu Študent. Je dvakratni prejemnik Nagrade Nike Bohinc za kritiško in teoretsko pisanje. Zanima ga predvsem eksperimentalni film in njegove povezave s sodobnimi teoretskimi in tehnološkimi paradigmami. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan je po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled je cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji.\n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/oskar-ban-brejc-nemi-in-slepi-film-2025-11-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/10/FPOskar-1024x818-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251014T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251014T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20251008T020115Z
LAST-MODIFIED:20251013T100401Z
UID:102542-1760464800-1760464800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Jelena Dragutinović: Filmska vzgoja skozi animiran film
DESCRIPTION:14. 10. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nJelena Dragutinović: Filmska vzgoja skozi animiran film\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 14. 10. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Jelene Dragutinović\, naslovljeno Filmska vzgoja skozi animiran film. \n\n\n\n\n\n\nFilmska vzgoja je lahko ključni del kulturne in medijske pismenosti\, saj otrokom in mladim omogoča\, da postanejo aktivni soustvarjalci kulturnega prostora in ne samo pasivni gledalci. Animirani film je pri tem izjemno dostopen in učinkovit medij\, saj združuje likovno umetnost\, pripoved\, glasbo in uporabo tehnologije. Na predavanju bomo skozi primere dobrih praks Društva Slon raziskovali\, kako lahko animirani film vstopi v šolski kurikulum kot orodje za učenje\, ustvarjanje in izražanje. Posebej bomo poudarili pomen povezovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov s kulturnimi institucijami ter pokazali\, kako filmska vzgoja presega meje posameznih predmetov in se prepleta z vsemi vidiki kulture\, izobraževanja in družbene participacije. Udeleženci bodo spoznali\, zakaj je filmska vzgoja pomembna za razvoj kritičnega mišljenja\, ustvarjalnosti\, pomena skupinskega dela ter kako jo lahko na inovativen način vključijo v pedagoško prakso. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju bo sledil pogovor\, ki ga bo vodila Maja Pan. Sodelovala bo Hana Repše\, ki bo predstavila izkušnje in dobre prakse z lokalnega okolja. K razpravi\, kot zmeraj\, vabljene_i udeležene_i. \n\n\n\n\n\n\nJelena Dragutinović \n\n\n\n\n\n\nje diplomirana filozofinja. Od leta 2015 deluje na področju filmske vzgoje. Je koordinatorica in mentorica delavnic animiranega filma pri Društvu Slon\, ki izvaja filmsko izobraževalne programe v vzgojno izobraževalnih zavodih\, muzejih in galerijah po celi Sloveniji ter obišče kulturne institucije tudi v tujini. Je selektorica otroškega programa pri festivalih ZOOM\, Animateka in StopTrik. Poleg delavnic za otroke izvaja tudi izobraževanja za pedagoge ter pogovore ob filmih. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jelena-dragutinovi-filmska-vzgoja-skozi-animiran-film-2025-10-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/10/FP_Dragutinovic-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250909T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250909T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250903T020406Z
LAST-MODIFIED:20250903T065930Z
UID:98988-1757440800-1757440800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Marina Gumzi: Duševno zdravje na filmu\, v filmu\, za filmom
DESCRIPTION:9. 9. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMarina Gumzi: Duševno zdravje na filmu\, v filmu\, za filmom\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 9. 9. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Marine Gumzi z naslovom Duševno zdravje na filmu\, v filmu\, za filmom. \n\n\n\n\n\n\nPredavanje je zamišljeno kot razgled čez akutno\, kljub temu pa močno zapostavljeno problematiko duševnega zdravja filmskih delavk in delavcev; s pomočjo študij iz drugih nacionalnih okolij bomo razmišljali o trendih na tem področju znotraj domače filmske skupnosti ter o možnih sistemskih ukrepih in načinih podpore. Od robustnejše regulacije delovnega okolja v smeri nižanja stresa povezanega s hierarhičnimi profesionalnimi strukturami in izrazito prekarnostjo\, ukrepov za doseganje večje vključenosti tradicionalno zapostavljenih družbenih skupin in vpeljave etičnih standardov za delo na filmskih projektih ter produkcijsko-administrativnih procesih. \n\n\n\n\n\n\nMarina Gumzi \n\n\n\n\n\n\nje v Ljubljani in Berlinu študirala dramaturgijo ter gledališke in filmske vede\, na filmskih šolah Ludwigsburg in La Fémis pa filmsko produkcijo. Diplomantka podiplomskega programa na temo prihodnosti filma „Next Wave“ na DFFB Berlin\, študirala tudi Degrowth in ekološko ekonomijo na ICTA-UAB. Deluje kot producentka in scenaristka\, posebej jo zanima presečišče med dokumentaristiko in fikcijo. Veliko pozornosti nameni sodelovanju s samosvojimi ustvarjalkami in ustvarjalci iz regije\, oblikovanju interdisciplinarnih okolij za skupinsko ustvarjanje ter mentorskemu delu z mladimi. Kot raziskovalka obenem sodeluje pri raziskovalnih projektih o sodobnih praksah znotraj filmskih sistemov in njihovih podpornih mehanizmov\, zlasti v zvezi z zmanjševanjem vpliva na okolje ter krepitvijo raznolikega in vključujočega sektorja. Kot gostujoča predavateljica je predavala na filmski univerzi Krzysztofa Kieślowskega na Poljskem\, na filmski univerzi Konrad Wolf v Potsdamu v Nemčiji pa je delovala kot akademska raziskovalka. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/marina-gumzi-dusevno-zdravje-na-filmu-v-filmu-za-filmom-2025-09-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/09/FP-Gumzi-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250814T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250814T190000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250806T020259Z
LAST-MODIFIED:20250806T063117Z
UID:97293-1755198000-1755198000@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Enej Gala in Moe Yoshida »Oblakov gleženj«
DESCRIPTION:14. 8. 2025 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Enej Gala in Moe Yoshida »Oblakov gleženj«\nV četrtek\, 14. 8. 2025 te ob 19.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave »Oblakov gleženj«\, rezidenčnega umetnika in umetnice\, Eneja Gale in Moe Yoshida. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATu na ogled vsak delovnik med 13.00 in 18.00 do petka\, 19. 9. 2025.\n\n\n\n\n\n\n\nOblakov gleženj je razstava videa in skulpturalnih mehanizmov\, ki sta jih umetnika Enej Gala in Moe Yoshida ustvarila v Mariboru med skupno umetniško rezidenco. Z vrsto sistematičnih sprehodov po mestu sta zbirala zavržene materiale in predmete\, ki nosijo sledi mestnih vsakodnevnih ciklov uporabe\, zanemarjanja in preobrazbe. Ti ostanki so bili sestavljeni v kinetične strukture\, ki se upirajo enostavni kategorizaciji\, vzpostavljajo lastno\, notranjo logiko – delujoč ne zgolj kot abstraktne forme\, temveč kot kompleksni odmevi kraja. \nVključeni v širši spekter lutkovnih tradicij — ki odmevajo tudi skozi zgodovinske in sodobne prakse v Mariboru — ti skulpturalni izumi delujejo kakor pogoni\, ki izkoriščajo odprt potencial gibanja za razvoj načinov mišljenja in ustvarjanja. Nenehen dialog med dvema umetnikoma razvije vsako delo skozi logiko kontinuiranega sklepa – artikulacije z improviziranimi mehanizmi\, ki nakazujejo sisteme v toku – animirane\, nestabilne\, a hkrati natančne. Njihova fizična in video prisotnost se deli na dve samosvoji\, a vzporedni in dopolnjujoči se izkušnji istih teles. V prvi sobi\, kjer visijo kot počivajoča orodja neznanega izvora\, obiskovalca soočijo s svojo surovo\, a subtilno materialnostjo\, medtem ko v drugi sobi na videu sprostijo svoj kinetični potencial v brezoblačnem letu skozi nedoločljiv prostor. Dela ne skušajo reproducirati izkušnje mesta\, temveč se odzivajo na njegove ritme\, neme ostanke in spregledane ekologije. Osvetljujejo tiha srečanja med materialom\, okoljem in subjektivnimi gestami. \nZaznamovana z ekološko občutljivostjo do tistega\, kar mestni prostori zavržejo ali ohranijo\, razstava Oblakov gleženj razmišlja o življenju materialov onkraj njihove prvotne funkcije. Skulpture ponovno uporabijo zavržene elemente ter jih preoblikujejo v oblike\, ki nosijo hkrati spomin\, gibanje in prisotnost. Kot opozarja teoretik Timothy Morton\, pozornost do zavrženih in hiperobjektnih materialov omogoča estetiko\, ki priznava medsebojno povezanost brez potrebe po popolnem razumevanju. Dela v tej razstavi delujejo prav v tem prostoru – deloma kot sistem\, deloma kot zgodba\, deloma kot improvizacija. \nNaslov razstave hudomušno opozarja na našo težnjo po antropomorfizaciji – celo pri nečem tako nedoločnem\, kot je oblak – hkrati pa namiguje na nemožnost popolnega razumevanja večjih sistemov\, ki nas obdajajo. V tem duhu dela preusmerjajo naš pogled k robovom\, sklepom in presledkom\, kjer se pomen začne oblikovati iz materialnih srečanj z mestom. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nEnej Gala \n\n\n\n\n\n\nživi in dela med Londonom\, Benetkami in Novo Gorico. Leta 2014 je bil na izmenjavi v William De Kooning Academy v Rotterdamu. Leta 2013 je končal dodiplomski študij in leta 2015 magisterij iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Leta 2023 je diplomiral na podiplomskem programu šol Kraljeve akademije v Londonu. Njegova praksa temelji na izrazitem zavedanju razmišljanja skozi ustvarjanje kot poskusu dojemanja izkušnje drugačnosti. Kot pripomoček\, ki razkriva njegovo trike in hkrati protiintuitivno krepi njihovo čarobnost\, lutkarstvo uporablja kot objektiv\, s katerim se osredotoča na materiale kot simbolne entitete\, pri čemer širi njihov potencial z razkrivanjem in nadgrajevanjem njihovih notranjih lastnosti. Ta proces postavlja pod vprašaj tradicionalne poglede na umetnost\, rokodelstvo\, instalacijo\, predstavo in različnih oblikah produkcije tudi s pogostim sodelovanjem in svobodnim improvizacije. \n\n\n\n\n\n\nMoe Yoshida \n\n\n\n\n\n\nse je rodila leta 1975 v Kakogawi na Japonskem. Živi in dela v New Yorku in Bologni. Njen umetniški interes je vizualizacija strukture identitete\, sestavljeno iz čustvenih spominov\, sanj\, fragmentov podob ki se pojavljajo v subjektivnem občutku časa. S sodelovanjem izkušenj\, ki jih je razvila v gledališču\, se je njena glavna tema razširila v različnih medijih kot so risba\, kiparstvo\, performans in video. Potem ko je diplomirala na Univerzi za umetnost v Osaki se je leta 1998 preselila v Italijo\, da bi nadaljevala svojo študij in leta 2004 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Bologni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-enej-gala-in-moe-yoshida-oblakov-glezenj-2025-08-14-19-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/08/Clouds-ankle-3-1024x641-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250729T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250729T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250718T020058Z
LAST-MODIFIED:20250718T061348Z
UID:96624-1753812000-1753812000@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko in rezidenta Moe Yoshida in Eneja Galo
DESCRIPTION:29. 7. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko in rezidenta Moe Yoshida in Eneja Galo\nV torek\, 29. 7. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in umetniških praks Moe Yoschida in Eneja Gale. Rezidenta bosta v mesecu juliju in avgustu delovala v Mariboru v okviru programa SobaZaGosteMaribor. V četrtek\, 31. 7. se skupaj podamo na Interesni safari\, 14. 8. pa se obeta še njuna zaključna produkcija. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMoe Yoshida \n\n\n\n\n\n\nse je rodila leta 1975 v Kakogawi na Japonskem. Živi in dela v New Yorku in Bologni. Njen umetniški interes je vizualizacija strukture identitete\, sestavljeno iz čustvenih spominov\, sanj\, fragmentov podob ki se pojavljajo v subjektivnem občutku časa. S sodelovanjem izkušenj\, ki jih je razvila v gledališču\, se je njena glavna tema razširila v različnih medijih kot so risba\, kiparstvo\, performans in video. Potem ko je diplomirala na Univerzi za umetnost v Osaki se je leta 1998 preselila v Italijo\, da bi nadaljevala svojo študij in leta 2004 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Bologni. \n\n\n\n\n\n\nEnej Gala \n\n\n\n\n\n\nživi in dela med Londonom\, Benetkami in Novo Gorico. Leta 2014 je bil na izmenjavi v William De Kooning Academy v Rotterdamu. Leta 2013 je končal dodiplomski študij in leta 2015 magisterij iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Leta 2023 je diplomiral na podiplomskem programu šol Kraljeve akademije v Londonu. Njegova praksa temelji na izrazitem zavedanju razmišljanja skozi ustvarjanje kot poskusu dojemanja izkušnje drugačnosti. Kot pripomoček\, ki razkriva njegovo trike in hkrati protiintuitivno krepi njihovo čarobnost\, lutkarstvo uporablja kot objektiv\, s katerim se osredotoča na materiale kot simbolne entitete\, pri čemer širi njihov potencial z razkrivanjem in nadgrajevanjem njihovih notranjih lastnosti. Ta proces postavlja pod vprašaj tradicionalne poglede na umetnost\, rokodelstvo\, instalacijo\, predstavo in različnih oblikah produkcije tudi s pogostim sodelovanjem in svobodnim improvizacije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-rezidentko-in-rezidenta-moe-yoshida-in-eneja-galo-2025-07-29-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/07/3-2-1024x819-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250627T210000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250627T210000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250618T020137Z
LAST-MODIFIED:20250623T065549Z
UID:94502-1751058000-1751058000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tretji OBRAT na StopTrik
DESCRIPTION:27. 6. 2025 ob 21.00\, OBRAT \nTretji OBRAT na StopTrik\nMednarodni filmski festival StopTrik v produkciji Pekarne Magdalenske mreže vabi na tri kurirane selekcije animacij\, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu ob OBRATu – prostoru umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Zelen kotiček tik ob glavnem mostu v času Festivala Lent postaja kino na prostem. Tudi letos z improviziranim kinom dajemo mesto kinu. Kinu\, ki ga v mestu ni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekcije na prostem sestavljajo stop animacije in animacije drugih tehnik v treh kuriranih programih. V prvem si ogledamo filme StopTrikovega partnerskega festivala O!PLA s Poljske. Drugi program pa prinaša nekaj izmed najboljših animacij lanske edicije StopTrika\, med drugim zmagovalno Madeleine. V tretjem programu Animirana Palestina si bomo ogledali tri stop animacije palestinskega režiserja in animatorja Ahmada Saleha in eksperimentalno animacijo palestinske režiserke Samire Badran. \n\n\n\n\n\n\nSelekcija predstavlja animacije palestinskega animatorja Ahmada Saleha in eksperimentalno animacijo palestinske vizualne umetnice in animatorke Samire Badran. Ahmada Saleh\, palestinskega rodu rojen v Savdski Arabiji\, v svojih večkrat nagrajenih animacijah prikazuje podrobnosti in zgodbe\, ki mu ostajajo v spominu ob vsakokratnem obisku Palestine. Sam pravi:« Moje otroštvo je zaznamovalo nasprotje: mirno življenje z enim samim majhnim oknom\, ki je skozi televizijski zaslon gledalo na Palestino. S slabšanjem razmer\, se je okno v Palestino vse bolj povečevalo\, dokler se ni zdelo\, da tam živimo vsak dan.«. Samira Badran v svojih delih raziskuje kolektivni spomin\, utesnjenost in negibnost. V animaciji Spomin na zemljo se ukvarja s telesom\, ki ga prebadata strukturno in fizično nasilje\, ki je agresivno in samovoljno ter preprečuje in napada njegovo svobodno gibanje in obstoj. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSpomin na zemljo / Memory of the Land \nSamira Badran \n2017\, Španija\, Palestina\, 13′ \nSpomin na deželo je odsev človeškega stanja pod jarmom različnih oblik nasilja\, kolektivnega spomina in identitete kot oblik odpornosti. Palestina. Telo je ujeto na kontrolni točki\, ki je temeljni mehanizem izraelske okupacije. \n  \nHiša / House\nAhmad Saleh\, Saed Saleh\, Saleh Saleh\, Halah Saleh\, Huda Saleh\, in njihove Matere\nAhmad Saleh\, Univerza za umetnost Bremen\n2012\, Nemčija\, Jordanija\, 3’50” \nDružina je več generacij živela v prostorni\, lepi in velikodušni hiši. Velikodušnost hiše je postala del njihovega življenja. Gostje so bili vedno dobrodošli\, da uživajo v prijetni nastanitvi. Dokler ni prišel gost\, ki je imel v mislih drugačen načrt. \n  \nMoje drugo oko / My Second Eye / Ayny \nAhmad Saleh (Fiction 2.0\, Academy of Media Arts Cologne\, Ahmad Saleh) \n2016\, Nemčija\, Jordanija\, Palestina\, 11′ \nMatere so stale\, ko se je vojna zgrnila po hišah. Otroci so še naprej sanjali. Hiše so zrasle nazaj. Vojna je znova udarila. Otroci so se igrali naprej. Film je prejel zlato medaljo Študentske akademije na mednarodnem tekmovanju študentskih filmov (znanem tudi kot študentski oskarji). \n  \nNoč / Night / ل (layl) \nAhmad Saleh\, Saed Saleh\, Saleh Saleh (SES-Studio\, Fabian&Fred) \n2021\, Nemčija\, Katar\, Palestina\, Jordanija\, 15’57” \nPrah vojne pušča oči neprespane. Noč prinaša mir in spanec vsem v razdejanem mestu. Le oči matere pogrešanega otroka ostanejo neomajne. Noč jo mora prelisičiti k spanju\, da ji reši dušo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tretji-obrat-na-stoptrik-2025-06-27-21-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/06/TretjiOBRATnaStopTrik-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250626T210000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250626T210000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250618T020133Z
LAST-MODIFIED:20250623T065222Z
UID:94499-1750971600-1750971600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Drugi OBRAT na StopTrik
DESCRIPTION:26. 6. 2025 ob 21.00\, OBRAT \nDrugi OBRAT na StopTrik\nMednarodni filmski festival StopTrik v produkciji Pekarne Magdalenske mreže vabi na tri kurirane selekcije animacij\, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu ob OBRATu – prostoru umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Zelen kotiček tik ob glavnem mostu v času Festivala Lent postaja kino na prostem. Tudi letos z improviziranim kinom dajemo mesto kinu. Kinu\, ki ga v mestu ni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekcije na prostem sestavljajo stop animacije in animacije drugih tehnik v treh kuriranih programih. V prvem si ogledamo filme StopTrikovega partnerskega festivala O!PLA s Poljske. Drugi program pa prinaša nekaj izmed najboljših animacij lanske edicije StopTrika\, med drugim zmagovalno Madeleine. V tretjem programu Animirana Palestina si bomo ogledali tri stop animacije palestinskega režiserja in animatorja Ahmada Saleha in eksperimentalno animacijo palestinske režiserke Samire Badran. \n\n\n\n\n\n\nSelekcija prinaša izbor nekaj najboljših stop in eksperimentalnih animacij z lanske edicije Mednarodnega filmskega festivala StopTrik. Ogledati si bo mogoče tudi ganljivo in hudomušno Madeleine\, ljubljenko občinstva in lansko prejemnico StopTrik Grand Prix. StopTrik je skozi leta postal prepoznaven na mednarodnem festivalskem prizorišču ne le kot prvi evropski festival\, posvečen umetnosti stop motion animacije\, temveč tudi kot skupnostno usmerjeno srečanje ljubiteljev filma in eksperimentalne avdiovizualne umetnosti\, ki jih zanima razmislek o sodobnih pomenih in funkcijah kritičnega umetniškega izražanja. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZbogom / Adiós \nJosé Prats (NFTS) \n2024\, UK\, 8’31” \nMed lovskim dnem na španskem podeželju se oče težko sprijazni s tem\, da se njegov odrasli sin seli v tujino\, in se spopada z občutki\, da je ostal sam. \nOnkraj Obraza / Beyond the face \nAnja Resman (SPOK Films\, University of Nova Gorica) \n2024\, Slovenia\, Croatia\, 9’50” \nMed čiščenjem svojega stanovanja po očetovi smrti mlad fant podoživlja spomine iz svojega otroštva\, ki jih je potlačil globoko v svojo podzavest. \nZaljubiti se v Greto / Falling for Greta \nGustavo Arteaga \n2023\, UK\, 11’16” \nKo ljubezen potrka na vrata\, se Gretin svet obrne na glavo. Naraščanju njene strasti slediju tudi zapleti\, a prihaja sprememba v obliki vode. \nOčetova pisma / Father’s letters / Papiny pis’ma\, Папины письма \nAlexey Evstigneev (Moderato\, Mimesis) \n2024\, France\, Russia\, 12’10” \nLeta 1934 profesorja Vangengheima obsodijo na Gulag na Solovkih. Medtem ko se pretvarja\, da je na velikem raziskovalnem potovanju\, v pismih hčerki Eleonori pripoveduje domišljijske zgodbe in jo ščiti pred resnico\, da je bil obsojen kot »izdajalec domovine«. \n  \nJoko  \nIzabela Plucińska (Animoon\, Las Sztuki Foundation\, Clay Traces\, Maur Film) \n2024\, Poland\, Germany\, Czech Republic\, 15′ \nJoko je mlad moški\, ki z delom v rafineriji preživlja celotno družino. Ob drugi obletnici njegove zaposlitve Joko in njegovi sodelavci doživijo presenečenje\, ko srečajo mestne veljake\, ki mu naročijo\, naj jih nosi na svojem hrbtu proti plačilu. \nMadeleine  \nRaquel Sancinetti \n2023\, Canada\, 15′ \nVsak teden Raquel (41)\, brazilska imigrantka\, obišče svojo prijateljico Madeleine (107) v domu za ostarele v Montrealu in jo skuša prepričati\, naj gre malo ven. Starejša gospa se upira: zunaj nima več kaj za početi. \n[S]  \nMario Radev \n2024\, UK\, Poland\, Bulgaria\, 12’33” \nUmetniško delo\, ki razkriva življenjsko dobo neskončnosti. Film raziskuje potopitveno zanko organskih oblik in razmišlja o prepletenosti narave življenja in umetnosti. \nZbogom / Adiós \nJosé Prats (NFTS) \n2024\, UK\, 8’31” \nMed lovskim dnem na španskem podeželju se oče težko sprijazni s tem\, da se njegov odrasli sin seli v tujino\, in se spopada z občutki\, da je ostal sam. \nOnkraj Obraza / Beyond the face \nAnja Resman (SPOK Films\, University of Nova Gorica) \n2024\, Slovenia\, Croatia\, 9’50” \nMed čiščenjem svojega stanovanja po očetovi smrti mlad fant podoživlja spomine iz svojega otroštva\, ki jih je potlačil globoko v svojo podzavest. \nZaljubiti se v Greto / Falling for Greta \nGustavo Arteaga \n2023\, UK\, 11’16” \nKo ljubezen potrka na vrata\, se Gretin svet obrne na glavo. Naraščanju njene strasti slediju tudi zapleti\, a prihaja sprememba v obliki vode. \nOčetova pisma / Father’s letters / Papiny pis’ma\, Папины письма \nAlexey Evstigneev (Moderato\, Mimesis) \n2024\, France\, Russia\, 12’10” \nLeta 1934 profesorja Vangengheima obsodijo na Gulag na Solovkih. Medtem ko se pretvarja\, da je na velikem raziskovalnem potovanju\, v pismih hčerki Eleonori pripoveduje domišljijske zgodbe in jo ščiti pred resnico\, da je bil obsojen kot »izdajalec domovine«. \n  \nJoko  \nIzabela Plucińska (Animoon\, Las Sztuki Foundation\, Clay Traces\, Maur Film) \n2024\, Poland\, Germany\, Czech Republic\, 15′ \nJoko je mlad moški\, ki z delom v rafineriji preživlja celotno družino. Ob drugi obletnici njegove zaposlitve Joko in njegovi sodelavci doživijo presenečenje\, ko srečajo mestne veljake\, ki mu naročijo\, naj jih nosi na svojem hrbtu proti plačilu. \nMadeleine  \nRaquel Sancinetti \n2023\, Canada\, 15′ \nVsak teden Raquel (41)\, brazilska imigrantka\, obišče svojo prijateljico Madeleine (107) v domu za ostarele v Montrealu in jo skuša prepričati\, naj gre malo ven. Starejša gospa se upira: zunaj nima več kaj za početi. \n[S]  \nMario Radev \n2024\, UK\, Poland\, Bulgaria\, 12’33” \nUmetniško delo\, ki razkriva življenjsko dobo neskončnosti. Film raziskuje potopitveno zanko organskih oblik in razmišlja o prepletenosti narave življenja in umetnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\ndeli na \n\n\nFb\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/drugi-obrat-na-stoptrik-2025-06-26-21-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/06/DrugiOBRATnaStopTrik-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250609T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250609T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250529T030144Z
LAST-MODIFIED:20250530T062504Z
UID:92933-1749492000-1749492000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Michal Bobrowski: Sovjetsko-jugoslovanske filmske koprodukcije kot instrument kulturne diplomacije
DESCRIPTION:Cikel Filmski pogled\n\n\n\n\nMichal Bobrowski: Sovjetsko-jugoslovanske filmske koprodukcije kot instrument kulturne diplomacije\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV ponedeljek\, 9. 6. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Michala Bobrowskega o sovjetsko-jugoslovanski filmski koprodukciji kot instrumentu kulturne diplomacije. \n\n\n\n\n\n\nKompleksni politični odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni so se izrazili tudi skozi filmsko sodelovanje. Skozi širše intertekstualno ozadje bomo obravnavali filma V gorah Jugoslavije (1946) in Aleksa Dundić (1958)\, ki odražata napetosti in preobrate v odnosih med državama od povojnega obdobja do poststalinistične otoplitve. V gorah Jugoslavije (1946)\, sovjetski film\, posnet v Jugoslaviji\, si partizansko pripoved prisvoji skozi stalinistično ideološko optiko in jo uokviri kot podaljšek sovjetskega osvobodilnega diskurza. Zgodba o njegovi produkciji\, distribuciji in recepciji uteleša asimetrično dinamiko kulturne moči pred razkolom leta 1948. Desetletje pozneje\, v obdobju Nikite Hruščova\, sta državi koprodukcijsko posneli film\, ki naj bi simboliziral nov začetek kulturnega in političnega sodelovanja. Aleksa Dundić (1958)\, film\, ki izpolnjuje označevalce\, značilne za podžanr „rdeči vestern“\, predstavlja močno mitologizirano zgodbo naslovnega junaka\, ki se je kot Srb boril na ukrajinski fronti boljševiške revolucije in je spadal med ikonične idole sovjetske revolucionarne umetnosti \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMichał Bobrowski \n\n\n\n\n\n\nje soustanovitelj in programski direktor festivala StopTrik MFF. Leta 2010 je pridobil doktorat iz filmskih študij. Leta 2012 je objavil knjigo “Akira Kurosawa: The Artist of the Borderlands (Umetnik obmejnih območij)”. Kot gostujoči profesor je predaval na MOME Moholy-Nagy University of Art and Design v Budimpešti in na Tainan National University of the Arts (Tajvan\, 2015). Je avtor številnih akademskih člankov (v poljščini in angleščini) na področju filmskih študij. Leta 2015 je bil član znanstvenega odbora Mednarodne akademske konference “Twisted Dreams of History. Subversiveness and Deformation in Animated Film from V4 Countries”. Je sourednik monografije “Obsession. Perversion. Rebellion. Twisted Dreams of Central European Animation” (2016). Od leta 2014 je Michał Bobrowski selektor tekmovalnega programa animiranih filmov na festivalu Etiuda & Anima IF (Krakov)\, član svetovalnega odbora “Homo Felix”\, mednarodni reviji za animirani film na Slovaškem. Je tudi sodelavec festivala Animateka (Ljubljana) in programer (StopTrik IFF; “Not Only Schindler”\, Kraków\, 2013-2014\, v sodelovanju z Zgodovinskim muzejem mesta Krakov; filmski program\, ki je spremljal mednarodno akademsko konferenco “Twisted Dreams of History”). Od leta 2018 poučuje kulturo animiranega filma\, medijskih študij ter ameriškega\, japonskega in poljskega filma na Inštitutu za kulturne študije na Fakulteti za humanistiko\, na Univerzi Maria Curie Skłodowska v Lublinu. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/michal-bobrowski-sovjetsko-jugoslovanske-filmske-koprodukcije-kot-instrument-kulturne-diplomacije-2025-06-09-18-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/05/TF-MichalBobrowski-1024x819-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250513T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250513T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250430T020137Z
LAST-MODIFIED:20250505T071518Z
UID:90427-1747159200-1747159200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tomaž Gašparič: Low budget to No budget – Metamorfoze slovenskega glasbenega videospota
DESCRIPTION:13. 5. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTomaž Gasparič: Low budget to No budget – Metamorfoze slovenskega glasbenega videospota\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 13. 5. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Tomaža Gašpariča o metamorfozi slovenskega glasbenega videospota. \n\n\n\n\n\n\nGlasbeni videospot sodi med najbolj eklektične in divergentne avdiovizualne žanre. S prihodom novih medijev se je žanrska heterogenost zgolj še povečevala. Klasičnim\, performativnim\, narativnim\, animiranim in abstraktnim vizualizacijam so se pridružili še številni novi podžanri. Kje v tem večdimenzionalnem svetu stoji slovenska glasbena video-produkcija? \n\n\n\n\n\n\nSlovenski videospot že od nekdaj hodi po poteh nizko proračunskih produkcij. Takšno vedenje pogojuje majhnost glasbenega trga. V zadnjem desetletju je cenovna dostopnost novih tehnologij povzročila rast “brezproračunskih” produkcij. \n\n\n\n\n\n\nKako izdelati kakovosten videospot z mikro proračunom? Na predavanju se bomo seznanili s temelji filmskega jezika\, ustvarjalnimi\, tehničnimi in stroškovnimi vidiki ter z zakonitostmi lansiranja na osrednjih in družbenih medijih. Ob ogledu slovenskih videospotov si bomo ogledali avdiovizualne presežke\, pa tudi bizarne in anekdotične primere ter izmenjali mnenja. Predavanje je primarno namenjeno mladim glasbenikom in video ustvarjalcem\, pa tudi vsem\, ki jih zanimajo ozadja slovenske videospotovske produkcije. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nTomaž Gasparič \n\n\n\n\n\n\nDolgoletni urednik video-glasbenih oddaj (Vidospotnice\, Točka\, Videotrak/Videonoč)\, producent TV promocije na Televiziji Slovenija\, pa tudi scenarist\, videografer\, CGI artist in montažer\, ki je sestavil na stotine televizijskih trailerjev. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani\, na Doba Fakulteti v Mariboru pa se je osredotočil na marketing družbenih medijev in odnose z javnostmi. Znanja iz vizualnih komunikacij in scenaristike je nadgrajeval s predavatelji in mentorji kot so scenaristka Linda Aronson\, pomočnik dir. danske filmske akademije Arne Bro\, dr. Igor Koršič\, dr. Milena Mileva Blažič\, Miha Mazzini in mag. Hanka Kastelicova\, izvršna producentka dokumentarcev na HBO. Dobrih 14 let se je z video-produkcijo srečeval tudi kot bas kitarist in avtor skladb. Njegove izkušnje tako iz glasbene kot video produkcijske plati prinašajo mnogostranski vpogled v nastajanje in selekcijo glasbenih avdiovizualnih del v Sloveniji. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tomaz-gasparic-low-budget-to-no-budget-metamorfoze-slovenskega-glasbenega-videospota-2025-05-13-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/04/TFmaj-1024x819-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250408T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250408T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250401T020109Z
LAST-MODIFIED:20250402T062920Z
UID:87382-1744135200-1744135200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Veronika Zakonjšek: Mladinski film: upornik(i) z razlogom
DESCRIPTION:8. 4. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek: Mladinski film: upornik(i) z razlogom\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 8. 4. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Veronike Zakonjšek z naslovom Mladinski film: upornik(i) z razlogom. \n\n\n\n\n\n\nMladinski film je eden bolj razvejanih\, težko definiranih in neulovljivih žanrov\, ki v najširšem\npomenu označuje filme o najstnikih\, sicer pa pripoveduje zgodbe o mladosti\, odraščanju\, prvih ljubeznih\, intenzivnih odnosih med vrstniki\, konfliktih s starejšo generacijo ter institucionalnim upravljanjem mladine s strani šole in družine. Gre za hibriden in hitro spremenljiv žanr\, ki že od svojega nastanka v petdesetih letih prejšnjega stoletja zasleduje doživljanje čim bolj intenzivnih in skrajnih izkušenj ter v svojem jedru nosi nekaj mladostniško neukrotljivega\, razposajenega\, radikalnega\, pustolovskega\, junaškega in neizkustvenega. A kako se je mladinski film sploh razvil in svoje ameriške korenine razrasel v nacionalne kinematografije celega sveta? Na kakšen način so nas mladinski filmi oblikovali\, kateri mladinski filmi so definirali zadnje desetletje in ali filmi\, ki jih za mlade pišejo odrasli\, res lahko ustrezno nagovorijo sodobne najstniške probleme? \n\n\n\n\n\n\n\nPrimeri filmov: \n\nKaj ti je deklica (2025\, Urška Djukić)\,\nLady Bird (2017\, Greta Gerwig)\,\nMorena (2021\, Antoneta Alamat Kusijanović)\,\nHow to Have Sex (2023\, Molly Manning Walker)\,\nDej mi\, no! (2011\, Jannicke Systad Jacobsen)\n\,Boyhood (2014\, Richard Linklater).\n\n\n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek \n\n\n\n\n\n\nje filmska kritičarka in publicistka\, ki redno piše za revije Ekran\, Kino! in časopis Dnevnik. Je vodja strokovnega programa Festivala slovenskega filma\, predsednica Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI\, kot članica mednarodnega združenja filmskih kritikov pa redno zaseda mednarodne festivalske žirije (Rotterdam\, Viennale\, Luxor African Film Festival ipd.). Sodeluje tudi s filmskimi festivali\, kot sta Kino Otok in Animateka ter je letošnja prejemnica priznanja revije Ekran za mlado in perspektivno filmsko kritičarko. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/veronika-zakonjsek-mladinski-film-upornik-i-z-razlogom-2025-04-08-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/04/FPVeronikaZakonjsek-1024x819-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250325T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250325T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250318T020121Z
LAST-MODIFIED:20250321T071757Z
UID:86182-1742925600-1742925600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Robert Kuret: Telesna grozljivka: doba ekscesa
DESCRIPTION:25. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret: Telesna grozljivka: doba ekscesa\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 25. 3. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Roberta Kureta z naslovom Telesna grozljivka: doba ekscesa. \n\n\n\n\n\n\nDoba ekscesa. Lasch: meje so nejasne. Jameson: shizofrenija je podoba postmoderne stopitve v poznem kapitalizmu. Deleuze & Guattari: stroji interpelirajo ljudi kot subjekte in jih integrirajo kot komponente. Deleuze & Guattari: shizofrenija prižene shiza povsem blizu živemu centru materije. Baudrillard: ne odtujitev od realnega\, ampak totalna bližina stvari. McLuhan: TV in mediji niso več le vizualni\, ampak taktilni. Fisher: telo ni več zaprt organizem\, ampak je sposobno mutacije\, fuzije s kapitalom in blagom. Fisher: gotsko telo. Celotno telo postane seksualizirano: biološko-reproduktivno seksualnost nadomesti maksimiziranje stimulacije in udar na vse čute. Maxu Rennu v Videodromu na trebuhu zraste vaginalna odprtina\, Alexia v Titanu zanosi z avtomobilom. Krašovec: ne gre več za ideologijo\, ampak za okužbo. Telesna grozljivka je žanr\, ki razkriva metode afektivnega preoblikovanja\, obenem pa ravno kot žanr te iste metode vedno znova prižene tudi do novega roba. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi profesor slovenščine. Predvsem se ukvarja s kritiko in esejistiko na področjih filma in literature. Je redni literarni kritik za Delove Književne liste in Literaturo\, redni filmski kritik in esejist za reviji Ekran in KINO!\, objavlja pa tudi v Vrabcu Anarhistu\, Dialogih\, Arsliteri in Razpotjih. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije ter magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, obenem pa je tudi avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organizirata Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory. Soorganizator je Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/robert-kuret-telesna-grozljivka-doba-ekscesa-2025-03-25-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/FP_RrobertKuret.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250314T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250314T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250311T020056Z
LAST-MODIFIED:20250312T073312Z
UID:85781-1741975200-1741975200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Umetniki za umetniško izobraževanje: zaključna razstava
DESCRIPTION:14. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nUmetniki za umetniško izobraževanje: zaključna razstava\nV petek\, 14. 3. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na zaključno razstavo umetniških del\, ki v zadnjih dveh tednih nastajajo izpod rok 20 dijakov_inj iz Pule in Zadra. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVlogo mentoric in mentorja ustvarjalnih delavnic so v letošnjem letu prevzele_i: \n– filmska animatorka\, intermedijska umetnica Asja Trost\, ki izvaja delavnico sitotiska in ulične umetnosti\, \n– stop animator in režiser Miloš Tomić\, ki izvaja delavnico stop animacije\, \n– vizualna umetnica Metka Zupančič\, ki izvaja delavnico angažiranega kolaža\, \n– kiparka in oblikovalka gline Manja Fürst\, ki izvaja delavnico izdelovanja keramike. \n\n\n\n\n\n\n\n\nNa ogled bodo dela narejena v tehnikah stop animacije\, sitotiska\, kolaža in keramike. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt Umetniki za umetniško izobraževanje je sofinanciran iz programa Erasmus+ in Urada RS za mladino. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/umetniki-za-umetnisko-izobrazevanje-zakljucna-razstava-2025-03-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/DSF8161-scaled-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250311T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250311T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250304T020107Z
LAST-MODIFIED:20250310T073159Z
UID:85302-1741716000-1741716000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Matic Majcen: Netflix – kritični pogled
DESCRIPTION:11. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen: Netflix – kritični pogled\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 3. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na predavanje Matica Majcna z naslovom Netflix – kritični pogled. \n\n\n\n\n\n\nNetflix je v zadnjem desetletju popolnoma spremenil način gledanja filmov. Ljubiteljice in ljubitelji filmov in serij po vsem svetu so do danes že popolnoma sprejeli dejstvo\, da je za ceno ene kino vstopnice mogoče dobiti celo kraljestvo filmskih izdelkov in to s pritiskom gumba na daljincu. Ampak po drugi strani pa ima ta prehod k pretočnim ponudnikom tudi daljnosežne posledice. Ne gre samo za grožnjo kinematografskemu načinu predvajanja filmov\, gre celo za to\, da Netflix postopoma redefinira naše pojmovanje tega\, kako nasploh izgledajo filmi in TV serije. V predavanju se bomo poglobili v razvoj in zakulisne prakse tega ponudnika\, ki kažejo\, da Netflix morda ni nedolžni znanilec nove dobe gledanja filmov\, ampak predvsem korporacija\, katere prakse moramo vseskozi imeti pod kritičnim drobnogledom. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen \n\n\n\n\n\n\n(roj. 1980) je filmski kritik\, novinar in urednik. O filmu piše za vrsto slovenskih medijev: za Večer recenzira redni filmski program in poroča s filmskih festivalov v Cannesu\, Benetkah in Berlinu\, pri reviji Dialogi opravlja delo urednika za področje filma. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem poosamosvojitvenem filmu ter je aktiven na področju filmskega izobraževanja\, v sklopu česar redno predava v slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Je avtor knjig Slovenski poosamosvojitveni film: institucija in nacionalna identiteta (2015) in Kubrickova Odiseja v vesolju (2018). Leta 2009 je ustanovil projekt Podoba-Glasba\, v sklopu katerega se ukvarja z zgodovino in teorijo glasbenega videa\, obenem pa vodi tekmovalni program glasbenega videa na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/matic-majcen-netflix-kriticni-pogled-2025-03-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/maticmajcen-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250228T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250228T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250218T143924Z
LAST-MODIFIED:20250224T071834Z
UID:84449-1740765600-1740765600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati
DESCRIPTION:27. 2. 2025 ob 18.00\, Sodni stolp \nAndraž Rožman: Tega se ne da izbrisati\nV četrtek\, 27. 2. 2025\, te ob 18.00 vabimo v Sodni stolp na pogovor s pisateljem Andražem Rozmanom. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČe ste ljubitelji pisanja nobelovke Svetlane Aleksijevič\, morate spoznati tudi literaturo Andraža Rožmana\, pisatelja in nekdanjega novinarja\, ki s tenkočutno\, a brezkompromisno prozo pričuje o tem\, o čemer se skorajda ne da\, noče\, ne želi govoriti; o čemer nenazadnje v naši družbi še zmeraj molčimo. Bomo uspeli izbrisati tudi to\, kar izbrisani in njihovi bližnji nosijo v sebi več kot 30 let po najbolj množičnem kršenju človekovih pravic v Sloveniji? Ne\, kajti tega se ne da izbrisati. \n\n\n\n\n\n\nZ avtorjem Andražem Rožmanom in gostoma Slavico Đuričić ter Irfanom Beširevićem se bo pogovarjala Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nDogodek organiziramo Pekarna Magdalenske mreže\, Mariborska knjižnica\, Amnesty International Slovenija in Kulturna četrt Minoriti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAndraž Rožman \n\n\n\n\n\n\nse je rodil leta 1983 v Novem mestu\, nato pa večino življenja preživel v Mengšu in Ljubljani. Diplomiral je iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in je več kot 15 let delal kot novinar. Od nekdaj sta ga najbolj privlačila reportaža in intervju\, predvsem pa zgodbe ljudi\, katerih glas ni slišan. Pri svojem delu se večinoma giblje med novinarstvom\, dokumentaristiko in leposlovjem. V zadnjem času se posveča predvsem pisateljevanju. Leta 2019 je pri Založbi Goga izšel njegov prvenec\, dokumentarni roman Trije spomini\, s katerim je bil nominiran za nagrado kresnik. Tudi z drugim romanom Titov sin je bil izbran v deseterico nominirancev za nagrado kresnik. Dokumentarni roman Tega se ne da izbrisati je njegova tretja knjiga\, temelji pa na pričevanjih ljudi\, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/andraz-rozman-tega-se-ne-da-izbrisati-2025-02-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/02/IMG_5747_VSCO-1024x817-3.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250211T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250211T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20250128T020108Z
LAST-MODIFIED:20250131T071433Z
UID:82968-1739296800-1739296800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Anja Radaljac: (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti
DESCRIPTION:11. 2. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nAnja Radaljac: (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 2. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Anje Radaljac\, naslovljeno (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti. \n\n\n\n\n\n\nPredavanje se bo naslanjala na analizo filma Meja\, (Gräns\, 2018) in bo raziskovalo vprašanje pogostih zdrsov v reprezentaciji drugosti\, ki neredko ni dovolj kompleksna ter prikazuje na kakšen način poskuša film Meja (Gräns) te načine pervertirati. Osrednje filmske osebe raziskuje na preseku drugosti\, ki prek odsotnosti idealizacije politično kompleksno pristopajo k kontekstualizaciji drugosti v svetu. Osrednje teme\, ki se jih bo predavanje dotikalo so vprašanje nečloveške živali in njenega mesta v sodobnih družbah\, drugost\, grdost\, ksenofobija\, trans-politike in ekologija. Po predavanju bo sledil pogovor s predavateljico\, ki ga bo vodila Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nAnja Radaljac \n\n\n\n\n\n\nje pisateljica\, prevajalka\, literarna ter gledališka kritičarka (Delo\, Radio Ars\, Literatura) ter soustanoviteljica in sourednica spletnega portala Animot. Doslej je izdala tri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014\, LUD Literatura)\, esejistično delo Puščava\, klet\, katakombe (2016\, Litera) ter roman Punčica\, prav tako pri založbi Litera (2022). \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/anja-radaljac-ne-samoumevnosti-v-reprezentaciji-drugosti-2025-02-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/01/FP1-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241217T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241217T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20241209T160530Z
LAST-MODIFIED:20241211T101945Z
UID:81551-1734458400-1734458400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Teri Szűcs: Mizoginija s kancem družbene kritike v sovjetski romantični komediji
DESCRIPTION:17. 12. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs: Mizoginija s kancem družbene kritike v sovjetski romantični komediji\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 17. 7. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na zadnje predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko v tem letu. Teri szück bo govorila o mizoginiji v sovjetski romantični komediji. Predavanje bo tokrat potekalo v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nNajbolj kultne sovjetske romantične komedije so nastale v tako imenovanem obdobju stagnacije\, po koncu »odtajanja«\, to je\, obdobja gospodarskih reform\, ki je prineslo določeno stopnjo kulturne svobode. V tem obdobju je Eldar Rjazanov očaral sovjetsko občinstvo s svojimi grenko-sladkimi\, a zabavnimi in duhovitimi filmi\, med katerimi so recimo\, Ironija usode\, Prijetno kopel! ki je v rusko govorečih gospodinjstvih od tedaj postal takšna stalnica novoletnih praznovanj kot solata Olivier. Tu je še film Moskva ne verjame solzam v režiji Vladimirja Menšova\, ki je leta 1981 ta žanr okronal z oskarjem za najboljši tuji film. Uspeh teh filmov ni temeljil le na zapleteni mešanici romantične melodrame in komične zabave\, pač pa tudi na tem\, da so omogočili vpogled v sovjetsko družbo in jo predstavili z določeno mero kritičnosti. Ti filmi so se v svojem času zdeli celo drzni. Osredotočali so se predvsem na zasebno življenje in romantične zadeve sovjetskih državljanov\, če pa je bil ta državljan ženska\, so jo prikazovali kot navidezno emancipirano. Ob natančnejšem pogledu lahko pod plastmi sicer kritičnih stališč in podob emancipacije sovjetskih žensk odkrijemo\, da so v teh filmih slednje vendarle prikazane kot ujete v podrejen položaj\, ki ga ne morejo spremeniti. Z veliko glasbe in poezije bomo raziskali ta zasuk\, ki je lasten sovjetskim romantičnim komedijam. \n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs \n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs je pisateljica\, kritičarka in neodvisna raziskovalka. Doktorirala je leta 2009 na Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti. Szűcs je nekdanja docentka na Univerzi Eötvös Loránd\, nekdanja predavateljica na Univerzi Corvinus. Ima kuratorske izkušnje in je bila svetovalka številnih razstav\, med drugim projekta RomaMoMA v okviru OFF-Biennale Budapest na razstavi Documenta 15. Szűcs je objavila in uredila knjige s področja spominskih študij in primerjalne književnosti. Lani je njena zbirka avtofikcijske proze Vrnil se mi je spomin prejela prestižno literarno nagrado. Del te knjige je tudi esej o sovjetskih romantičnih komedijah ter njihovi reprezentaciji ženskosti\, na osnovi katerega je zasnovano tudi pričujoče predavanje v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se z gostjo pogovarja filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPREDLOG LITERATURE: \n\nSvetlana Boym: Common Places. Mythologies of Everyday Life in Russia\nMelanie Ilič\, Susan E. Reid\, Lynne Attwood (editors): Women in the Khrushchev\nDavid MacFadyen: Red Stars: personality and the Soviet popular song\, 1955–1991\nDavid MacFadyen: The sad comedy of Èl’dar Riazanov: an introduction to Russia’s most popular filmmaker\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPRIPOROČENI FILMI (PROSTODOTOPNI Z ANGLEŠKIMI PODNAPISI): \n\nThe Irony of Fate\, or Enjoy Your Bath! (izv. Ирония судьбы\, или С лёгким паром! rež. Eldar Ryazanov\, 1976) https://www.youtube.com/watch?v=ms5Ga6kNvHM\nOffice Romance (izv. Служебный роман\, rež. Eldar Ryazanov\, 1977)\nhttps://www.youtube.com/watch?v=mi4gQMDgB_g&t=3162s\nMoscow Does Not Believe in Tears (izv. Москва слезам не верит\, rež. Vladimir Menshov\, 1980) https://www.youtube.com/watch?v=NTWA_7-ld_U\nStation for Two (izv. Вокзал для двоих\, rež. Eldar Ryazanov\, 1983) https://www.youtube.com/watch?v=bUya5DBvw_g\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). Organizatorja v letošnjem ciklu predavanj svojo pozornost usmerjata družbeno kritično v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program tudi tokrat vodijo priznani slovenski filmski kritičarji in kritičarke ter teoretiki in teoretičarke\, ki predstavljajo tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočajo zanimive žanrske filme. Cikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki potekajo od marca do julija in od septembra do novembra 2024 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Projekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/teri-sz-cs-mizoginija-s-kancem-druzbene-kritike-v-sovjetski-romanticni-komediji-2024-12-17-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/12/teri-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241105T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241105T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20241029T093638Z
LAST-MODIFIED:20241029T121451Z
UID:78942-1730829600-1730829600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Bojana Bregar: Novi puritanizem in zadnja zlata doba erotike v Hollywoodu: zgodovina erotičnega trilerja od osemdesetih do danes
DESCRIPTION:5. 11. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nBojana Bregar: Novi puritanizem in zadnja zlata doba erotike v Hollywoodu: zgodovina erotičnega trilerja od osemdesetih do danes\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 5. 11. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Bojana Bregar bo govorila o novem puritanizmu in zadnji zlati dobi erotike v Hollywoodu oz. o zgodovini erotičnega trilerja od osemdesetih do danes. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nNovejša zgodovina erotičnega filma v Hollywoodu se je začela po generacijskem preporodu v šestdesetih ter odpravi stroge cenzure konec šestdesetih let\, ko so si studiji počasi znova drznili staviti na »“seks se prodaja«” formulo. Po t.i. »“zlati dobi pornografije« v sedemdesetih je v ZDA sledilo vzdušje puritanskega reaganizma v osemdesetih\, ki je botrovalo rojstvu žanra erotičnega trilerja in filmov\, ki so neizbrisno zaznamovali dobo naslednjih dveh desetletij – od izjemnega uspeha Usodne privlačnosti (Fatal Attraction\, 1987\, Adrian Lyne) z Glenn Close in Michaelom Douglasom do škandaloznega Prvinskega nagona (Basic Instinct\, 1992\, Paul Verhoeven)\, ki je Sharon Stone katapultiral med zvezde Hollywooda. \n\n\n\n\n\n\nDanes\, ko se duh novega puritanizma znova širi iz Združenih držav Amerike po globalnem svetu\, s socialnimi mediji in influencerji kot presenetljivimi zavezniki\, se lahko znova ozremo po pokrajini hollywoodskega filma in se vprašamo – ali je pred nami nova doba erotičnih trilerjev? Kakšni so obeti\, ko gre za erotični film nasploh? O tem bomo razmišljali in špekulirali med pregledom najbolj sveže bere erotičnega trilerja in sorodnih izdelkov iz tovarne sanj. \n\n\n\n\n\n\nBojana Bregar \n\n\n\n\n\n\nje samostojna filmska kritičarka\, pisateljica in selektorica filmskih programov. Študirala je filozofijo in kulturno sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter se leta 2007\, še med študijem\, zaposlila kot asistentka v programskem oddelku Slovenske kinoteke. Od takrat je film v v ospredju njenih poklicnih zanimanj. Že več kot desetletje je filmska kritičarka in članica uredništva revije Ekran. Leta 2014 je soustanovila FeKK – Festival kratkega filma v Ljubljani. Kot sovoditeljica prvega filmskega podcasta v Sloveniji\, FilmFlow\, si je s svojimi tremi sovoditeljicami prizadevala približati filmsko kulturo\, kritiko in filmski diskurz širšemu občinstvu. Zadnje desetletje živi na Dunaju\, kjer je aktivna članica platforme za mlade filmske ustvarjalce Cinema Next\, pa tudi članica programske ekipe festivala Vienna Shorts\, pri katerem je od 2023 odgovorna tudi za profesionalne dogodke festivala. V zadnjih letih se intenzivneje posveča študiju in raziskovanju področja seksualnosti. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANIH FILMOV: \n\nPoštar vedno zvoni dvakrat (The Postman Always Rings Twice\, 1946\, Tay Garnett)\nUsodna privlačnost (Fatal Attraction\, 1987\, Adrian Lyne);\nPrvinski nagon (Basic Instinct\, 1992\, Paul Verhoeven);\nTelesna strast (Body Heat\, 1981\,Laurence Kashdan);\nŠiroko zaprte oči (Eyes Wide Shut\, 1999\, Stanley Kubrick)\nIdol (TV serija\, 2023)\nNobody Wants This (TV serija\, 2024 -)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). Organizatorja v letošnjem ciklu predavanj svojo pozornost usmerjata družbeno kritično v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program tudi tokrat vodijo priznani slovenski filmski kritičarji in kritičarke ter teoretiki in teoretičarke\, ki predstavljajo tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočajo zanimive žanrske filme. Cikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki potekajo od marca do julija in od septembra do novembra 2024 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Projekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bojana-bregar-novi-puritanizem-in-zadnja-zlata-doba-erotike-v-hollywoodu-zgodovina-eroticnega-trilerja-od-osemdesetih-do-danes-2024-11-05-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/10/tf_nov-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241001T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241001T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240917T095144Z
LAST-MODIFIED:20240924T080802Z
UID:77159-1727805600-1727805600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rosina šola delavskih pravic za mlade: Sonja Lokar »Reproduktivno delo od SFRJ do danes«
DESCRIPTION:1. 10. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nRosina šola delavskih pravic za mlade: Sonja Lokar »Reproduktivno delo od SFRJ do danes«\nV torek\, 1. 10. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na tretji od štirih dogodkov v okviru letošnje Rosine šole delavskih pravic za mlade. Sonja Lokar bo govorila o reproduktivnem delu od SFRJ do danes. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSkozi predavanje in pogovor bo Sonja Lokar osvetlila boj za socialne\, ekonomske in politične pravice žensk v socialistični Jugoslaviji\, pomen razvoja javnih storitev za reproduktivno zdravje žensk in javnih storitev za zmanjšanje obremenitve žensk v kontekstu reproduktivnega dela (vzgoja otrok\, skrb za gospodinjstvo\, skrb za bolne\, za starejše). Omenjenim temam se bo posebej posvetila z vidika razrednega vprašanja v presečišču s prevladujočo tradicijo in kulturo. Nadalje bo področje reproduktivnega dela in reproduktivnih pravic žensk pretresla z vidika današnje družbe\, katere procese bistveno zaznamuje neoliberalni kapitalizem in njegove ideologije. \n\n\n\n\n\n\nSonja Lokar \n\n\n\n\n\n\nje končala študij francoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971\, nato se je zaposlila kot novinarka v Delu\, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Od leta 1971 do 1992 je delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. Na prvih večstrankarskih volitvah je bila izvoljena za poslanko v družbenopolitčnem zboru. Je aktivistka\, feministka\, mirovnica\, samostojna strokovnjakinja za področje spola\, predsednica organizacije Ženski lobi Slovenije in letošnja dobitnica sindikalnega priznanja roža mogota\, ki ga Odbor za enake možnosti ZSSS podeljuje za dosežek leta s področja enakih možnosti žensk in moških. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nLetošnji letnik Rosine šole delavskih pravic za mlade je del projekta »Z roko v roki«\, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo\, družino\, socialne zadeve in enake možnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rosina-sola-delavskih-pravic-za-mlade-sonja-lokar-reproduktivno-delo-od-sfrj-do-danes-2024-10-01-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/09/WEB-SONJA-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240803T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240803T170000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240723T090443Z
LAST-MODIFIED:20240723T112530Z
UID:75143-1722704400-1722704400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Kuratorsko vodstvo po razstavi »Ritmi skrbi« Danice I. J. Knežević
DESCRIPTION:3. 8. 2024 ob 17.00\, OBRAT \nKuratorsko vodstvo po razstavi »Ritmi skrbi« Danice I. J. Knežević\nV soboto\, 3. 8. 2024\, te ob 17.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, ko nas bo kuratorka Teri Szűcs popeljala po razstavi Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević s svojo umetniško prakso daje vidnost izkušnjam in okoliščinam skrbstvenega dela\, njegovim kompleksnim vlogam in položajem. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se spleta med osebama v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je pogosto tabuizirana in razvrednotena\, imamo le redko vpogled; Knežević pa gledalce in gledalke nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih občinstvo subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi\, telo oskrbovalke in oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa razstavi si lahko ogledamo njena dela\, kjer posebej poudarja telo negovalke in se posveča prostorom\, v katerih poteka skrbstveno delo. Njena performativna dela preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. \n  \n\n\n\n\n\n\nRazstava je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\nfotografije otvoritve\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kuratorsko-vodstvo-po-razstavi-ritmi-skrbi-danice-i-j-knezevi-2024-08-03-17-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/07/ritmi-skrbi-06.06.24-31-copy-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240722T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240722T190000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240715T131111Z
LAST-MODIFIED:20240717T053720Z
UID:74958-1721674800-1721674800@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko Petro Matić
DESCRIPTION:22. 7. 2024 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko Petro Matić\nV ponedeljek\, 22. 7. 2024\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev umetnice\, kuratorke\, aktivistke ter aktualne rezidentke SobeZaGosteMaribor\, Petre Matić. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: farid rakun\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPetra Matić je umetnica\, kuratorka in aktivistka. \n\n\n\n\n\n\n\nPetra se ukvarja z družbenimi in prostorskimi politikami kolektivnih akcij\, gostoljubja in družabnosti\, pri čemer trenutno raziskuje družbenopolitične zgodovine gibanja neuvrščenih in njegovo koreografijo gibanja\, izmenjav in solidarnosti. \nPetra\, ki ima močne korenine v protikolonialnih praksah in medsebojni pomoči\, ustvarja gostoljubne prostore za skupnosti\, ki se soočajo z nasiljem in razseljevanjem\, ter dejavno sodeluje v protirasistični izmenjavi znanja. \nJe ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro\, ki deluje na področju sodobne umetnosti\, dediščine in človekovih pravic. \nTrenutno je kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb. \nPetra se ukvarja z družbenimi in prostorskimi politikami kolektivnih akcij\, gostoljubja in družabnosti\, pri čemer trenutno raziskuje družbenopolitične zgodovine gibanja neuvrščenih in njegovo koreografijo gibanja\, izmenjav in solidarnosti. \nPetra\, ki ima močne korenine v protikolonialnih praksah in medsebojni pomoči\, ustvarja gostoljubne prostore za skupnosti\, ki se soočajo z nasiljem in razseljevanjem\, ter dejavno sodeluje v protirasistični izmenjavi znanja. \nJe ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro\, ki deluje na področju sodobne umetnosti\, dediščine in človekovih pravic. \nTrenutno je kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-rezidentko-petro-mati-2024-07-22-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/07/farid_petra_ziviatelje-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240630T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240630T190000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240618T090411Z
LAST-MODIFIED:20240626T065700Z
UID:73708-1719774000-1719774000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tretji OBRAT na StopTrik
DESCRIPTION:27. 6. 2024 ob 21.00\, Vrt OBRATA \nTretji OBRAT na StopTrik\nZ našim Mednarodnim filmskim festivalom StopTrik v okviru Festivala Lent vabimo na tri kurirane selekcije animacij\, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu ob OBRATu – prostoru umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Zelen kotiček tik ob glavnem mostu v času Festivala Lent postaja kino na prostem. Tudi letos z improviziranim kinom dajemo mesto kinu. Kinu\, ki ga v mestu ni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa tretjem večeru animiranih filmov si ogledamo selekcijo »Medaroda razsoja« (75 min)\, zmagovalce in nagrajence mednarodnega tekmovanja CRAFT 2023. Le ta od samega začetka služi kot okno med jugovzhodno Azijo in svetovnim občinstvom\, pogled na svet animacije jugovzhodne Azije. Festival se je po pademiji ponovno rodil z novo energijo in novimi idejami. Poteka v obliki bienala in ni namenjen le prikazu tradicionalne stop animacije z lutkami\, barvo in peskom pač pa ceni tudi digitalno ustvarjanje. Zavrteli se bodo zmagovalni filmi\, ki jih je izbrala ugledna mednarodna žirija sestavljena večinsko iz ustvarjalcev jugovzhodne Azije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMednarodni filmski festival StopTrik\, ki se bo letos v Mariboru odvijal med 25. in 29. septembrom\, je eden maloštevilnih filmskih festivalov na svetu(!)\, ki je posvečen stop animaciji. StopTrik se je iz nišne pobude\, ki se je rodila v kulturnem centru Pekarna\, razvil v festival dveh mest\, Maribora (Slovenija) in Lodza (Poljska). Odlikuje se po izbranem mednarodnem tekmovalnem programu\, predstavlja tematske retrospektive in zgodovinske ter sodobne dosežke svetovno priznanih umetnic_kov\, predanih ročno izdelanim\, tridimenzionalnim tehnikam animiranja ter vabi k neposrednemu sodelovanju ljubitelje animacije\, program pa poudarja potrebo po pronicljivi kulturni refleksiji družbeno-političnih problemov.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tretji-obrat-na-stoptrik-2024-06-27-21-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Festivali
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/FB-EVENT-MUZIKA-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240628T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240628T100000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240624T143217Z
LAST-MODIFIED:20240626T065326Z
UID:73960-1719568800-1719568800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Okoljska etika za zeleni prehod-kritično zamišljanje trajnostnih prihodnosti
DESCRIPTION:28. 6. 2024 ob 10.00\, OBRAT \nOkoljska etika za zeleni prehod-kritično zamišljanje trajnostnih prihodnosti\nV sodelovanju s Centrom alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) in Filozofsko fakulteto UM te v petek\, 28. 6. 2024\, ob 10.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na obeležitev mednarodnega dneva zadružništva\, ki letos potega pod geslom Zadruge gradijo boljšo prihodnost za vse. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik bo govoril o okoljski etiki za zeleni prehod in pomembnosti kritičnega zamišljanja trajnostne prihodnosti. Srečanje bo hkrati priložnost za kritično premišljanje o trajnostni prihodnosti\, spoznavanju osnov okoljske etike in komuniciranja okoljskih izzivov\, ob zaključku pa sproščeno druženje in klepet. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZaradi lažje organizacije dogodka\, do 26. 6. 2024\, svojo udeležbo sporočite na naslov info@caap.si. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/okoljska-etika-za-zeleni-prehod-kriticno-zamisljanje-trajnostnih-prihodnosti-2024-06-28-10-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/Coopsday-2024-Co-op-News-magazine-kenya.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240620T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240620T190000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240618T075824Z
LAST-MODIFIED:20240618T112047Z
UID:73691-1718910000-1718910000@kultura.maribor.si
SUMMARY:VAKUM predstavlja: Belly Hole Freak
DESCRIPTION:20. 6. 2024 ob 19.00\, vrt OBRATA \nVAKUM predstavlja: Belly Hole Freak\nVAKUM in Pekarna Magdalenske mreže te v četrtek\, 20. 6 2024\, od 19.00 naprej vabita na vrt OBRATA na druženje in koncert Belly Hole Freak. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa rahel in zelo neuraden glasbeni intro v Festival Lent vabimo na novo lokacijo in na novo glasbeno posebnost: Belly Hole Freak (IT) je en-človek-band senzacija\, ki v najboljši maniri potujočih glasbenih vagabundov kroži po Evropi – in se bo v četrtek razdivjal na vrtu OBRATa (Trg revolucije 9). \n\n\n\n\n\n\nČeprav BHF z vsemi svojimi okončinami poganja širok spekter blues zvrsti od boogija\, delte in blue-grassovskih viž\, je njegova specialnost prav ”dirty”\, umazani oz. tudi bawdy blues. Zaradi značilno družbeno tabuiziranih in nespodobnih tem (od seksa do drog – in še dlje!) se ga je tiste čase lahko slišalo zgolj po kakih džuboksih in koncertih\, saj je na radijskih valovih bil (in je še) prepovedan. Preklinjanje\, prepovedane stvari\, tabuji in bluesovski jamr – več kot odličen uvod v še eno vroče festivalsko poletje\, mar ne? \n\n\n\n\n\n\n55% umazanega bluza\, 30% boogiedeltabluegrassa\, 15% pogodbe s hudičem\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZa hladno rehidracijo bo poskrbljeno\, prostovoljni prispevki pa gredo nastopajočim – družimo pa se že od 19h dalje\, kapaciteta prostora je omejena. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vakum-predstavlja-belly-hole-freak-2024-06-20-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/FB-EVENT-BELLY-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240618T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240618T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240618T075814Z
LAST-MODIFIED:20240618T111608Z
UID:73687-1718733600-1718733600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rok Govednik: Esejski film in video kot primer idealnega filmskega mišljenja
DESCRIPTION:18. 6. 2023 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nRok Govednik: Esejski film in video kot primer idealnega filmskega mišljenja\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 18. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. Rok Govednik bo govoril o esejskem filmu in videu kot primeru idealnega filmskega mišljenja. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nKatera filmska forma omogoča najbolj izrazito in jasno govorico avtorjev? V večini vrstah filmov tako forma kot tudi vsebina vodita izrazni potencial avtorja; nas pa zanima obratna dinamika: kako avtorji s filmom tvorijo lastne misli. Moja izhodiščna hipoteza je\, da je idealno prizorišče izražanja avtorske govorice esejski film. V predavanju se bomo vprašali\, kako se pomeni vzpostavljajo v filmu in kakšno vlogo ima pri tem filmska/ video montaža. \n\n\n\n\n\n\nRok Govednik \n\n\n\n\n\n\ndiplomirani kulturolog in doktorski študent Filmskih in TV študij na AGRFT. Je filmski kritik in filmski raziskovalec ter filmski pedagog\, ki na tem področju deluje že skoraj dve desetletji. Zaposlen je na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici\, kjer je producent in višji predavatelj. O filmu\, popularni kulturi in medijih predava na različnih visokošolskih in višješolskih zavodih po Sloveniji. Je tudi redni član filmskih žirij po Evropi. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se bo z gosti pogovarjala filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nLokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOBRAVNAVANI FILMI: \n\nA Movie (1958)\, Bruce Conner\nStrupi (1964)\, Mako Sajko\nNow! (1965)\, Santiago Alvarez\nJutrišnje Delo (1967)\, Jože Pogačnik\nFluxes (1968)\, Arthur Lipsett\nLoose Ends (1979)\, Chick Strand\nScenarios of film passion (1982)\, Jean-Luc Godard\nEverywhere at Once (1985)\, Alan Berliner\nZgodovine filma (1989-1998)\, Jean-Luc Godard\nMož s kamero (1929)\, Dziga Vertov\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEZNAM PREDLAGANE LITERATURE: \n\nZbornik ESSAYS ON ESSAY FILM\, ur. Nora M. Alter in Timothy\nCorrigan\, Columbia University Press\, 2017.\nRoman JAKOBSON\, LINGVISTIČNI IN DRUGI SPISI\, Studia Humanitatis\, 1996.\nDavid MONTERO\, Thinking Images: The Essay Film as Dialogic Form in European Films\, Peter Lang\, 2012.\nGilles DELEUZE\, PODOBA-ČAS\, Studia Humanitatis\, 2020.\nGilles DELEUZE\, PODOBA-GIBANJE\, Studia Humanitatis\, 1991.\nTimothy CORRIGAN\, The Essay Film: From Montaigne After Marker\, Oxford University Press\, 2011.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rok-govednik-esejski-film-in-video-kot-primer-idealnega-filmskega-misljenja-2024-06-18-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/TF_junij-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240612T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240612T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240604T092533Z
LAST-MODIFIED:20240606T061834Z
UID:73330-1718215200-1718215200@kultura.maribor.si
SUMMARY:SKRB(STVO) – voden ogled »Ritmi skrbi« in pogovor z umetnico
DESCRIPTION:12. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nSKRB(STVO) – voden ogled »Ritmi skrbi« in pogovor z umetnico\nV sredo\, 12. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na\npogovor med umetnico Danico I. J. Knežević in kuratorko Teri Szűcs. Dogodek je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPridruži se nam na vodenem ogledu razstave Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«\, pogovoru med med umetnico Danico I. J. Knežević in kuratorko Teri Szűcs ter občinstvom. \n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević s svojo umetniško prakso daje vidnost izkušnjam in okoliščinam skrbstvenega dela\, njegovim kompleksnim vlogam in položajem. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se spleta med osebama v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je pogosto tabuizirana in razvrednotena\, imamo le redko vpogled; Knežević pa gledalce in gledalke nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih občinstvo subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi\, telo oskrbovalke in oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nReady to Hand\, Endurance Performance\, 2017. Foto: Anthony Gattari\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa razstavi si lahko ogledamo njena dela\, kjer posebej poudarja telo negovalke in se posveča prostorom\, v katerih poteka skrbstveno delo. Njena performativna dela preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skrb-stvo-voden-ogled-ritmi-skrbi-in-pogovor-z-umetnico-2024-06-12-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/readytohand_1516-1024x970-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240603T201457Z
LAST-MODIFIED:20240606T061702Z
UID:73312-1718128800-1718128800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Predstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke
DESCRIPTION:11. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nPredstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke\nV torek\, 11. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in področja raziskovanja madžarske kuratorke\, raziskovalke in umetnostne kritičarke Flóre Gadó. Dogodek gostimo v okviru raziskovalnega rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n“V svoji predstavitvi bom preučila\, kako je mogoče pojem skrbi analizirati s kritičnim objektivom tako na estetski kot na metodološki ravni. Izhodišče moje raziskave je razstava “I hold the table with my hands instead of the broken legs” (Galerija Trafó\, 2022) in spremljajoča programska serija\, ki sem jo soustvarjala z Judit Szalipszki\, z naslovom Podporne strukture. Od takrat me je začelo zanimati razmišljanje o negi ne le kot o “obratu” in “trendu” v sodobni umetnosti in umetniških praksah\, temveč tudi kot o kuratorski metodologiji. Trdim\, da sta skrb in zdravje v zadnjih letih postali pomembni temi na svetovni umetniški sceni\, vendar je pomembno predstaviti tudi taktike\, ki presegajo zgolj tematizacijo\, in razmišljati o tem\, kaj bi lahko pomenila kuratorska in institucionalna metodologija skrbi (angl. care(ful)). Z vprašanji dostopnosti in zmogljivosti bi predstavil primere\, katerih cilj je izzvati obstoječe institucionalne okvire\, pri čemer bi se namesto na “institucionalno kritiko” osredotočil na pojem “institucionalnega popravila”. Poleg tega nas bo zanimalo\, kaj ta vprašanja pomenijo v kontekstu Srednje in Vzhodne Evrope in kako jih lahko razumemo z dekolonialne perspektive.” \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFlóra Gadó (1989) \n\n\n\n\n\n\nje kuratorka\, raziskovalka in umetnostna kritičarka iz Budimpešte na Madžarskem. Od leta 2018 dela kot kuratorka v mestnem centru za sodobno umetnost Budapest Gallery. Doktorirala je iz filmskih\, medijskih in kulturnih študij na Univerzi Eötvös Loránd (2021) in spomladi 2023 diplomirala na magistrskem programu kuratorske prakse na Fakulteti za likovno umetnost\, glasbo in oblikovanje Univerze v Bergnu. Kurirala je več razstav na Madžarskem in v sosednjih državah\, med drugim v MeetFactory (Praga)\, Julius Koller Society in tranzit.sk (Bratislava)\, Trafó Gallery (Budimpešta) in v okviru OFF-Biennale Budimpešta. V zadnjih letih je sodelovala v več kuratorskih rezidenčnih programih\, med drugim v MeetFactory v Pragi\, Hiši umetnosti v Brnu\, KAI v Talinu in programu East Art Mags za umetnostne kritike v Romuniji in na Poljskem. Od leta 2019 predava na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Metropolitanski univerzi v Budimpešti in redno sodeluje v različnih kontekstih umetniškega izobraževanja\, kot je program kuratorskih študij na Univerzi za likovno umetnost (Budimpešta) in AFAD (Bratislava). Njeno pisanje je bilo objavljeno v revijah\, kot so artportal.hu\, Műértő\, Flash Art (češka in slovaška izdaja) in Kajet Journal.\nTrenutno se ukvarja s politiko in poetiko skrbi\, pri čemer preučuje umetniške prakse\, ki reflektirajo\, kako se je v zadnjih desetletjih spremenila naša podoba skrbi\, vključno s skrbjo zase\, za druge in za naše okolje. Raziskuje liminalna stanja\, povezana z duševnim in telesnim zdravjem\, ter preučuje načine\, kako si lahko različne skupnosti pomagajo v težkih časih. V svojih trenutnih raziskavah raziskuje pretekle in sodobne rituale\, povezane z žalovanjem in smrtjo \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/predstavitev-dela-in-podrocja-raziskovanja-fl-re-gad-kuratorke-raziskovalke-umetnostne-kriticarke-2024-06-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/floradelgado-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240606T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240606T190000
DTSTAMP:20261010T185354
CREATED:20240528T093608Z
LAST-MODIFIED:20240529T110248Z
UID:73066-1717700400-1717700400@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Danica I. J. Knežević »Ritmi skrbi«
DESCRIPTION:6. 6. 2024 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Danica I. J. Knežević »Ritmi skrbi«\nV četrtek\, 6. 6. 2024\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na odprtje razstave Danice I. J. Knežević »Ritmi skrbi«. Razstava je del raziskovalnega rezidenčnega projekta SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević je avstralska umetnica in teoretičarka hrvaškega in slovenskega rodu. Ukvarja se s performativno umetnostjo\, videom in fotografijo. \n\n\n\n\n\n\nDanica I. J. Knežević je tudi negovalka. S svojo umetniško prakso dela vidne izkušnje in okoliščine tega kompleksnega dela\, vloge in položaja. Njeno izhodišče je najpogosteje vez intimnosti\, ki se gradi med sodelujočima v skrbstvenem odnosu. V to dinamično povezavo\, ki je tako pogosto tabuizirana in razvrednotena\, le redko vidimo; Knežević pa nas\, gledalko_ce\, nežno in pogosto z veliko mero humorja povabi vanjo. V performansih\, ki spremljajo njene razstave\, gledalko_ca o subtilno uvaja v procese\, ki vključujejo dve enako pomembni telesi: telo oskrbovalke in telo oskrbovanke. \n\n\n\n\n\n\nV delu Danice I. J. Knežević je posebej poudarjeno telo negovalke – telo\, ki opravlja bistveno delo\, vendar je redko izpostavljeno. V njenem opusu je to tudi telo\, ki poseduje izkušnjo kvirnosti\, saj prek skrbstvenega odnosa\, ki na novo piše normativne hierarhije\, prodira skozi meje spolov. Skrbničino telo poseduje tudi izkušnjo diasporičnih identitet – skrb za ljubljene osebe pa je pogosto predstavljena kot prevajanje\, nenehno posredovanje med jeziki in kulturnimi sistemi. \n\n\n\n\n\n\nPerformativna dela Danice Knežević preveva ritmičnost\, ki razkriva inherentno ponavljajočo se naravo skrbstvenega dela. Poleg tega pa sta subtilno usklajevanje in medsebojno delovanje teles v skrbstvenem odnosu kot ples – koreografiran in bogat s podrobnostmi. Če temu dodamo še kontekst diasporskih identitet\, je lahko celo kot kólo\, kot v njenem videu Ohranjanje ritma. Ta nežno zapleten sistem izkušenj\, predstavljen v umetniškem prostoru\, nagovarja več naših čutov hkrati – podobno kot skrb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-danica-i-j-knezevi-ritmi-skrbi-2024-06-06-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/443820440_466210152440776_9112190751601266168_n-1024x411-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR