BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260512T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260512T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260428T113307Z
LAST-MODIFIED:20260505T095004Z
UID:121882-1778608800-1778608800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Muanis Sinanović: Paznica in Dekle z iglo: materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami
DESCRIPTION:12. 5. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMuanis Sinanović: Paznica in Dekle z iglo: materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami\nV torek\, 12. 5. 2026\, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Muanisa Sinanovića\, ki bo obravnavala materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV predavanju se bomo dotaknili obeh filmov\, ki sta se na začetku leta 2025 v slovenskih kinematografih pojavila sočasno\, Paznico (Vogter\, 2024) in Dekle z iglo (Pigen med nålen\, 2024). Oba na specifičen način obravnavata vlogo materinstva v modernem patriarhatu. Tega ne bomo obravnavali popkulturno in identitetno\, temveč materialistično in strukturno. Vlogo matere obravnavam skozi moderno delitev na nuklearno družino in državo\, med katerima zazija prepad\, ki ga je včasih naseljevala razširjena družina. Matere se tako pogosto znajdejo pred nemogočo izbiro med otrokom in lastno varnostjo oziroma preživetjem. Temu fenomenu smo skozi izbrana filma priča tako v prvi polovici 20. stoletja z avtoritarnimi disciplinskimi institucijami kot v 21. stoletju s permisivnimi. Kljub spremembam v njihovi naravi te institucije ohranjajo enak pritisk na materinstvo\, ki se ob manku strukturnih rešitev še povečuje z moraliziranjem. V primeru Paznice je v ospredju odnos med materjo in antisocialnim sinom\, v primeru Dekleta z iglo pa splav. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMUANIS SINANOVIĆ \n\n\n\n\n\n\nMuanis Sinanović je pisatelj\, mislec\, kritik. Za svoje literarno in kritiško delo je prejel Nagrado za najboljši literarni prvenec\, nagrado kritiško sito in Stritarjevo nagrado. Filmske razmisleke objavlja v revijah Ekran in Kino!\, bil pa je tudi član kritških žirij na filmskem festivalu v Motovunu in festivalu kratkega filma FeKK. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel organizirajo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovale_i\, kako razpadanje filmskega traku odpira nove oblike podob\, pa tudi kontra – kako je mogoče prav s pomočjo podob rekonstruirati zgodbo. Posebno pozornost bomo namenile_i kinematografskim izkušnjam gledanja filma. Obravnavale_i bomo povezave med stripom in filmom kot samoniklima umetnostma ter raziskovale_i vlogo arhitekture v filmu. Zanimal nas bo tudi fenomen znanstvenofantastičnih serij in njihovih sporočil skozi desetletja televizije ter dejanski vpliv umetne inteligence na filmsko ustvarjanje. Poglobile_i se bomo v podobe žensk na filmskem platnu in razkrivale_i patriarhalne vzorce v filmskih zgodbah\, obenem pa se bomo znova poklonile_i palestinskemu političnemu filmskemu gibanju ter razmišljale_i o tem\, kako film oblikuje naše načine gledanja in razumevanja sveta \n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025)\, cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, cikla Teorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/muanis-sinanovi-paznica-in-dekle-z-iglo-materinstvo-in-patriarhat-med-represivnimi-in-permisivnimi-institucijami-2026-05-12-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/04/TFmaj-1024x768-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260423T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260423T170000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260415T020549Z
LAST-MODIFIED:20260416T092801Z
UID:119935-1776963600-1776963600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Zvočni sprehod: Kjer mesto postane gozd
DESCRIPTION:23. 4. 2026 ob 17.00\, OBRAT \nZvočni sprehod: Kjer mesto postane gozd\nV četrtek\, 23. 4. 2026 te ob 17.00 vabimo na zvočni sprehod\, ki ga začenemo pred OBRATom – prostorom umetnosti in participacije. Poteka v okviru Evropskega tedna mladih\, pripravljata ga ESE prostovoljki Paula in Ivana. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSprehod nas bo vodil skozi različne dele Maribora\, ki jih vsak dan prečkamo\, pogosto v naglici\, ne da bi se ustavili in jih zares opazili. Raziskovale_i bomo novo perspektivo mesta in na drugačen\, edinstven način spoznavale_i zgodbo Maribora. S pisanjem\, risanjem in umetniško igro bo spodbujeno zavedanje o temeljni vlogi narave v našem življenju. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČe želiš mesto misliti na drugačen\, počasnejši\, bolj umetniški način\, vabljen_a na sprehod.\n\n\n\n\n\n\nNa sprehod se prijavi na info@pekarnamm.org \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDogodek sofinancira Evropska komisija v okviru Evropskega tedna mladih. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zvocni-sprehod-kjer-mesto-postane-gozd-2026-04-23-17-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/04/1350x1080-1024x819-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260423T130000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260525T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260415T020600Z
LAST-MODIFIED:20260416T092939Z
UID:119939-1776949200-1779732000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Študentke_i ALUO: Mimogrede pomembno
DESCRIPTION:23. 4. 2026 ob 19.00\, OBRAT \nŠtudentke_i ALUO: Mimogrede pomembno\nV četrtek\, 23. 4. 2026\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev skupinske razstave študentk_ov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani z naslovom »Mimogrede pomembno«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATu na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 22. 5. 2026.\n\n\n\n\n\n\nRazstavljena dela študentk_ov ljubljanske ALUO odsevajo fragmente duha časa\, na katerega smo navezane_i in obenem vanj ujete_i. Njegove pozitivne in negativne lastnosti umetnice_ki razkrivajo na svojstvene pristope\, ga v določenih trenutkih privzdigujejo\, v drugih prevprašujejo. S svojimi deli subtilno\, a učinkovito razkrivajo\, da velika slika nikoli ni črno-bela\, ampak je neločljivi konglomerat zmešnjave. Dela sicer ne vsebujejo neposredne kritike sodobnosti\, v njih se namesto tega skriva povabilo k razmisleku o tem\, kje se nahajamo\, kaj so naše vrednote\, kaj je tisto\, česar res ne potrebujemo\, in kje so meje naše resničnosti. Kot taka ob tankočutnem tehtanju kontrastov našega življenja nudijo poglobljen filozofski eksistencialni premislek o življenju samem\, s tem pa se tudi vzpostavljajo kot pomenljiva in relevantna umetniška dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nKalina Naskovski Perne\, Krsitina Zupan\, Spran GPT\, 2025\, foto_ Nada Žgank.jpg\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nNa skupinski razstavi »Mimogrede pomembno« sodelujejo: Kalina Naskovski Perne & Kristian Župan\, kolektiv BRAVO (Pika Basaj\, Ana and Neža Urbiha)\, Klara Kracina\, Vita Eva Wesseisen. \n\n\n\n\n\n\nKuratorstvo: Ana Grobler in Sebastian Krawczyk \n\n\n\n\n\n\nRazstava je nastala v produkciji Galeriji Alkatraz in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani\, je del sodelovanja Pekarne Magdalenske mreže z Galerijo Alkatraz\, AKC Metelkova mesto. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/studentke-i-aluo-mimogrede-pomembno-2026-04-23-19-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/04/Kalina-Naskovski-Perne-Krsitina-Zupan-Spran-GPT-2025-foto_-Nada-Zgank-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260326T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260326T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260320T020316Z
LAST-MODIFIED:20260324T092716Z
UID:116561-1774548000-1774548000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Študentke_i Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: Tišine nemirnega sveta
DESCRIPTION:26. 3. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nŠtudentke_i Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: Tišine nemirnega sveta\nV četrtek\, 26. 3. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na odprtje skupinske razstave študentk_ov Akademije Univerze v Novi Gorici z naslovom »Tišine nemirnega sveta«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATu na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 dodo 17.17. 4. 2025.\n\n\n\n\n\n\nŽe tretjo pomlad se veselimo Maribora in nove izkušnje v galeriji Obrat. Galerijska dnevna soba razstavo podnevi in ponoči odpira navzven\, na ulico\, notranji prostori pa obiskovalca povabijo k potopitvi v zgodbe o svetu. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVsako leto se ob razstavi skozi različne individualne zgodbe dotikamo vprašanj o skupnosti\, o sedanjosti in prihodnosti. V tem trenutku nas neizbežno\, še bolj kot prej\, skrbi za prihodnost sveta. Koliko se to čuti v študentskih delih? \n\n\n\n\n\n\nV njih se\, zavedajoč se ali ne\, vedno zrcali osebna pozicija: jaz v svetu\, svet v meni. Razstavljena dela\, ki so nastajala v zavetju študijskih prostorov\, vsa pravzaprav izhajajo iz teh osebnih pozicij avtoric in avtorjev\, napram svoji generaciji\, napram nam\, starejšim\, ki smo morda svet zavozili\, napram družbi in naravi… v raziskovanjih sebe\, svojih stisk\, a tudi optimizma\, vztrajnosti\, povezovanja. So tiha\, individualna raziskovanja in ob tem pričevanja obstoja in odnosa do sveta neke generacije\, ki se preko svojih del povezuje z dogajanji po svetu\, diha z njim. So otoki zgovorne tišine nemirnega sveta.” \n\n\n\n\n\n\n— Rene Rusjan\, kuratorica in direktorica programa Akademije umetnosti UNG \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAvtorice_ji del: Brina Fekonja\, Mete Arkin\, Martin Peca\, Tijana Mijušković\, Domen Sajovic\, Melita Sandrin\, Karin Likar \n\n\n\n\n\n\nAvtorice_ji filmskih del: Melita Sandrin\, Neda Ivanović\, Anđelina Petrović\, Polina Veljanoska Bakalski\, Toma Kirina\, Yue Feng\, Priyal Vassaramo \n\n\n\n\n\n\nPodpora pri nastajanju del in razstave: Rene Rusjan\, Jasna Hribernik\, Robertina Šebjanič\, Kolja Saksida\, Timon Leder\, Martin Turk\, Peter Fettich\, Rok Govednik\, Urša Bonelli\, Tina Smrekar\, Polona Dolžan\, Boštjan Potokar \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/studentke-i-akademije-umetnosti-univerze-v-novi-gorici-tisine-nemirnega-sveta-2026-03-26-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/03/Tisine-nemirnega-sveta_foro-Berhan-Mete-Arkin_delo-Druga-linija-Berhan-Mete-Arkin-2048x1232-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260317T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260317T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260304T020120Z
LAST-MODIFIED:20260305T113158Z
UID:114949-1773770400-1773770400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Pia Nikolič: Strip in film kot pankrta umetnosti – razlike in podobnosti
DESCRIPTION:17. 3. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nPia Nikolič: Strip in film kot pankrta umetnosti – razlike in podobnosti\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 17. 3. 2026\, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Pie Nikolič z naslovom Strip in film kot pankrta umetnosti – razlike in podobnosti. \n\n\n\n\n\n\nLeto 1895 se je v zgodovino zapisalo kot leto prve javne filmske projekcije kratkih filmov bratov Lumière in pojava prvega modernega stripa Rumeni deček v časopisu New York World. Od takrat se ta dva medija razvijata bok ob boku in si delita trende\, terminologijo\, nove možnosti igranja z izraznimi sredstvi\, nekatere glavne junake in še kaj. Ker strip še zdaleč ni samo takšen\, kot ga poznamo iz superherojskih zvežčičev\, bomo na predavanju spoznali različne teme\, tehnike\, vsebine in prijeme\, ki so se iz stripa prelili v film ali obratno\, ter na primerih pogledali\, kdaj so bile prestavitve zgodb iz enega v drug medij (ne)uspešne oziroma na kakšen način. Poleg tega bomo preverili\, kako oba medija razumeta čas\, prostor\, pripoved in podobno. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nPia Nikolič \n\n\n\n\n\n\nse je rodila v Ljubljani in je magistrica sociologije kulture. Deluje kot kritičarka\, teoretičarka\, raziskovalka in novinarka na področju filmov in stripov. Sodeluje s festivalom stripa Tinta Ljubljana\, Celjskim festivalom stripa\, Grossmannovim festivalom fantastičnega filma in vina\, Festivalom dokumentarnega filma v Ljubljani\, Supertoonom iz Šibenika\, festivalom stripa in street arta Ohoho iz Zagreba\, Hercegnovskim strip festivalom in drugimi. Zadnjih pet let je urednikovala časopis Megafon\, še vedno pa urednikuje rubriko Ustavljene podobe v reviji Ekran za katero piše tudi druge članke. Je predsednica Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa\, koordinatorka Strip akademije v Knjižnici Prežihovega Voranca v Ljubljani ter sokuratorka Razlite Tinte. Koordinira stripovsko nagrado zlatirepec in kot zunanja svetovalka za področje stripa sodeluje pri izboru zlata hruška za kvalitetna mladinska in otroška dela. Leta 2024 je na Balkanski smotri mladih strip autora v Leskovcu prejela nagrado za podporo stripovske umetnosti. Predava o stripih\, filmih\, zvoku ter govori in javnemu nastopanju. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel organizirajo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovale_i\, kako razpadanje filmskega traku odpira nove oblike podob\, pa tudi kontra – kako je mogoče prav s pomočjo podob rekonstruirati zgodbo. Posebno pozornost bomo namenile_i kinematografskim izkušnjam gledanja filma. Obravnavale_i bomo povezave med stripom in filmom kot samoniklima umetnostma ter raziskovale_i vlogo arhitekture v filmu. Zanimal nas bo tudi fenomen znanstvenofantastičnih serij in njihovih sporočil skozi desetletja televizije ter dejanski vpliv umetne inteligence na filmsko ustvarjanje. Poglobile_i se bomo v podobe žensk na filmskem platnu in razkrivale_i patriarhalne vzorce v filmskih zgodbah\, obenem pa se bomo znova poklonile_i palestinskemu političnemu filmskemu gibanju ter razmišljale_i o tem\, kako film oblikuje naše načine gledanja in razumevanja sveta \n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025)\, cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, cikla Teorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pia-nikolic-strip-in-film-kot-pankrta-umetnosti-razlike-in-podobnosti-2026-03-17-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/03/FP03-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260311T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260311T190000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260310T020131Z
LAST-MODIFIED:20260310T125628Z
UID:115393-1773255600-1773255600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tilen Javornik: Skica\, risba\, akcija!
DESCRIPTION:11. 3. 2026 ob 19.00\, OBRAT \nTilen Javornik: Skica\, risba\, akcija!\nV sredo\, 11. 3. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na otvoritev razstave Tilna Javornika\, mentorja letošnje delavnice animacijskih principov za mlade in udeleženk_cev delavnice. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATu na ogled vsak delovni dan med 13.00 in 18.00 do 20. 3. 2026.\n\n\n\n\n\n\nTilen Javornik je magistrirani ilustrator\, trenutno delujoč na področju animacije. S pripovedništvom se je začel ukvarjati v mediju stripa\, s katerim ima še danes zapleteno razmerje; njegove ilustracije pa se nahajajo tako v knjigah domišljijskih iger kot političnih kolumnah. Trenutno se največkrat znajde v vlogi art directorja in zgodborisca. \n\n\n\n\n\n\nMed 4. in 7. marcem je v OBRATu – prostoru umetnosti in participacije vodil delavnico osnovnih animacijskih principov\, kjer so udeleženci vdihnili življenje ali znanim slovenskim stripovskim likom ali novonastalim skozi animacijo v 2D tehniki. Spoznali so osnovne principe animacije in se osredotočili na dinamično gibanje lika. \n\n\n\n\n\n\nPričujoča razstava bo tako predstavila mentrojevo dosedanje delo in združevala dela udeleženk in udeležencev\, ki so nastala na delavnici.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMentorjevo dosedanje delo predstavljeno na razstavi obsega projekte: \n\nPojoči Grad\, 3D Kratki film\, režiser Jošt Šeško\, 2025\nČrne Bukle (ni še končno ime projekta\, še v nastajanju)\, 3D Kratki film\, režiser Tilen Javornik\, 2026\nStripi so vsi iz časopisa Megafon\, ustvarjeni med 2021-2022\, urednica Pia Nikolič\nIlustracije likov za različne knjige založbe OnyxPath\, ustvarjeno med 2019-2023\, urednik Michael Chaney\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstavo soorganizirata Filmsko društvo Film Factory in Pekarna Magdalenske mreže \n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tilen-javornik-skica-risba-akcija-2026-03-11-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/03/TilenJavornik.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260304T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260307T000000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260218T140606Z
LAST-MODIFIED:20260224T124921Z
UID:114152-1772582400-1772841600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skica\, risba\, akcija!
DESCRIPTION:4. – 7. 3. 2026\, OBRAT \nSkica\, risba\, akcija!\nMed 4. in 7. marcem te vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na delavnico osnovnih animacijskih principov s Tilnom Javornikom. Delavnica je brezplačna\, prijave zbiramo na mojca@filmfactory.si do 2. 3. 2026. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\no delavnici \n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bomo v znane slovenske stripovske like vdihnili življenje skozi animacijo v 2D tehniki. Spoznali bomo osnovne principe animacije in se osredotočili na dinamično gibanje lika. Zaželjeno je osnovno znanje uporabe digitalnih programov za risanje (ter po možnosti lastna oprema)\, prav pa bo prišla tudi bujna domišljija\, volja do risanja in režijska žilica. \n\n\n\n\n\n\nUrnik in lokacija \n\n\n\n\n\n\nDelavnica bo potekala štiri dni\, med 4. 3. in 7. 3. 2026\, v prostoru umetnosti in participacije – OBRAT (Trg revolucije 9\, 2000 Maribor). 10. 3. bodo udeleženci\, v okviru razstave mentorja\, svoje izdelke prvič pokazali javnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\nSreda\, 4. 3. – Uvodno predavanje o procesu animacije in zasnove likov\, idejna/konceptna faza; udeleženci izberejo lik in akcijo.\nČetrtek\, 5. 3. – Spoznavanje s programom. Predavanje o osnovnih principih animacije.\nPetek\, 6. 3. – Izdelava skic v ‘časovnici’.\nSobota\, 7. 3. – ‘Cleanup’ risbe\, dodajanje zvočnih efektov.\nNedelja 8.3. – backup termin za dokončanje animacij (:\n\n\n\n\n\n\n\n\no delavnici \n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bomo v znane slovenske stripovske like vdihnili življenje skozi animacijo v 2D tehniki. Spoznali bomo osnovne principe animacije in se osredotočili na dinamično gibanje lika. Zaželjeno je osnovno znanje uporabe digitalnih programov za risanje (ter po možnosti lastna oprema)\, prav pa bo prišla tudi bujna domišljija\, volja do risanja in režijska žilica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMentor \n\n\n\n\n\n\nTilen Javornik je magistrirani ilustrator\, trenutno delujoč na področju animacije. S pripovedništvom se je začel ukvarjati v mediju stripa\, s katerim ima še danes zapleteno razmerje; njegove ilustracije pa se nahajajo tako v knjigah domišljijskih iger kot političnih kolumnah. Trenutno se največkrat znajde v vlogi art directorja in zgodborisca. \n\n\n\n\n\n\nPrijave \n\n\n\n\n\n\nDelavnica je namenjena dijakom in študentom ter je brezplačna. Prijave zbiramo na mojca@filmfactory.si do 2. 3. 2026. Na istem naslovu smo vam na voljo tudi za dodatna vprašanja. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDelavnico soorganizirata Filmsko društvo Film Factory in Pekarna Magdalenske mreže\, financirata pa Slovenski filmski center in Mestna občina Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skica-risba-akcija-2026-03-04-00-00-00-2026-03-07-00-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/delavnicaanimacija-1024x817-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260224T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260224T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260217T020111Z
LAST-MODIFIED:20260220T100059Z
UID:114055-1771956000-1771956000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Stojan Pelko: Kaj vidimo\, ko gledamo film?
DESCRIPTION:24. 2. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nStojan Pelko: Kaj vidimo\, ko gledamo film?\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 24. 2. 2026\, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Stojana Pelka z naslovom Kaj vidimo\, ko gledamo film?. \n\n\n\n\n\n\nIzkušnjo ogleda filma v kinematografski dvorani vse pogosteje primerjajo z obiskom galerije\, da bi izkusili originalno likovno delo – sploh\, če se v projekcijski kabini še vedno vrtijo 16 ali 35 milimetrski trakovi. Zato je za odgovor na naslovno vprašanje »Kaj vidimo\, ko gledamo film?« treba pogledati na vsaj štiri strani: naprej na platno\, nazaj v kabino\, okrog sebe – ter vase. S pomočjo nekaj izbranih avtorjev iz nedavnega programa Slovenske kinoteke (Pasolini\, Casavetes\, Rossellini) bomo poskusili odgovoriti tako na vprašanja izvirnosti filmske projekcije kot zagat kinematografske introspekcije – da bi skupaj spisali manifest za »še en napor\, da ostanemo filmski gledalci in gledalke v mestnem kinematografu«. \n\n\n\n\n\n\nDogodek bo povezovala in vodila pogovor dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nStojan Pelko \n\n\n\n\n\n\nDr. Stojan Pelko je magister filozofije in doktor socioloških znanosti: pod mentorstvom dr. Slavoja Žižka je doktoriral na temo Podoba misli. Vodil seminar Sociologija kina na oddelku za Sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Nekdanji urednik revije za film in televizijo Ekran. Avtor več knjig s področja filmske teorije (Očividci\, Podoba misli) in člankov v zbornikih in filmskih revijah. Iz francoščine je prevajal avtorje\, kot so Lacan\, Deleuze\, Baudrillard\, Virilio\, Derrida\, Negri in Badiou. Med leti 2022 in 2025 je bil programski direktor Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica\, od decembra 2025 pa je direktor Slovenske kinoteke. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel organizirajo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovale_i\, kako razpadanje filmskega traku odpira nove oblike podob\, pa tudi kontra – kako je mogoče prav s pomočjo podob rekonstruirati zgodbo. Posebno pozornost bomo namenile_i kinematografskim izkušnjam gledanja filma. Obravnavale_i bomo povezave med stripom in filmom kot samoniklima umetnostma ter raziskovale_i vlogo arhitekture v filmu. Zanimal nas bo tudi fenomen znanstvenofantastičnih serij in njihovih sporočil skozi desetletja televizije ter dejanski vpliv umetne inteligence na filmsko ustvarjanje. Poglobile_i se bomo v podobe žensk na filmskem platnu in razkrivale_i patriarhalne vzorce v filmskih zgodbah\, obenem pa se bomo znova poklonile_i palestinskemu političnemu filmskemu gibanju ter razmišljale_i o tem\, kako film oblikuje naše načine gledanja in razumevanja sveta \n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025)\, cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, cikla Teorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/stojan-pelko-kaj-vidimo-ko-gledamo-film-2026-02-24-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/FP02-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260210T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260210T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260204T020209Z
LAST-MODIFIED:20260206T104345Z
UID:112608-1770746400-1770746400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tinkara Uršič Fratina: Razpadanje podobe kot pripovedni potencial
DESCRIPTION:10. 2. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nTinkara Uršič Fratina: Razpadanje podobe kot pripovedni potencial\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 10. 2. 2026\, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Tinkare Uršič Fratina z naslovom Razpadanje podobe kot pripovedni potencial. \n\n\n\n\n\n\nFilm se v digitalni dobi vzpostavlja kot fizično neoprijemljiv avdio-vizualni medij\, a vendarle izhaja iz fizičnega materiala – filmskega traku. Da ta ohrani svojo prvotno stanje\, mora biti shranjen v specifičnih pogojih\, kar pa pogosto ni (bilo) zagotovljeno. Tako se začne proces razkroja\, razpadanja in preoblikovanja\, ki pa potencialno vzbuja nove\, drugačne oblike podob in posledično pripovedi. V predavanju si bomo z ozirom na rabo arhivskega oz. najdenega materiala na primeru eksperimentalnih filmov ameriškega ustvarjalca Billa Morrisona pogledali\, kako takšne podobe delujejo v kontekstu naratologije filma – kakšen pripovedni potencial (lahko) imajo razpadajoče podobe\, ki jih je že načel zob časa. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nTinkara Uršič Fratina \n\n\n\n\n\n\nje magistrirala iz anglistike in primerjalne književnosti ter zaključuje magisterij filmskih in televizijskih študijev. Kot filmska in literarna kritičarka redno sodeluje z revijami Ekran\, Kino! in Literatura\, na spletni platformi Koridor pa je sourednica filmske sekcije. Sodeluje tudi z različnimi filmskimi festivali\, kot sta Festival slovenskega filma Portorož in Kino Otok. Je članica društva FIPRESCI\, leta 2024 pa je bila vključena v program Talents Press v sklopu Sarajevskega filmskega festivala. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel organizirajo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovale_i\, kako razpadanje filmskega traku odpira nove oblike podob\, pa tudi kontra – kako je mogoče prav s pomočjo podob rekonstruirati zgodbo. Posebno pozornost bomo namenile_i kinematografskim izkušnjam gledanja filma. Obravnavale_i bomo povezave med stripom in filmom kot samoniklima umetnostma ter raziskovale_i vlogo arhitekture v filmu. Zanimal nas bo tudi fenomen znanstvenofantastičnih serij in njihovih sporočil skozi desetletja televizije ter dejanski vpliv umetne inteligence na filmsko ustvarjanje. Poglobile_i se bomo v podobe žensk na filmskem platnu in razkrivale_i patriarhalne vzorce v filmskih zgodbah\, obenem pa se bomo znova poklonile_i palestinskemu političnemu filmskemu gibanju ter razmišljale_i o tem\, kako film oblikuje naše načine gledanja in razumevanja sveta \n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025)\, cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, cikla Teorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tinkara-ursic-fratina-razpadanje-podobe-kot-pripovedni-potencial-2026-02-10-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/FP01-1024x818-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260130T130000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260130T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260114T020410Z
LAST-MODIFIED:20260114T020410Z
UID:111622-1769778000-1769796000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Milanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues
DESCRIPTION:29. 1. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nMilanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues\nV četrtek\, 29. 1. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave\, ki jo v okviru projekta “Živel strip! Živela animacija” pripravlja Stripburger. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 27. 2. 2026.\n\n\n\n\n\n\nProjekt Živel strip! Živela animacija! je namenjen predstavitvi sodobnih stripovskih avtorjev in animatorjev ter popularizaciji stripovske kulture in animiranega filma med mladimi. V Sloveniji poteka že 22. leto. Tudi tokrat predstavljamo 2 avtorja s področja stripa in animacije\, iz Slovenije in Italije\, katerih dela služijo mladim (osnovnošolcem in srednješolcem) v navdih pri aktualnem stripovskem natečaju\, ki se izteče 12. marca 2026. \n\n\n\n\n\n\nItalijanski stripovski avtor COSIMO MIORELLI se predstavlja s stripovsko interpretacijo kultnega romana Moby Dick\, MILANKA FABJANČIČ pa z animiranim filmom Hobotnica banana mišmaš. Obe deli na svojstven način prikazujeta aktualno družbeno realnost. \n\n\n\n\n\n\nMilanka Fabjančič: Hobotnica banana mišmaš\n\n\n\n\n\n\nRisani animirani film Milanke Fabjančič Hobotnica banana mišmaš (8 min\, 2023\, produkcija ZVVIKS) je poetična pripoved o prijateljstvu in sprejemanju različnosti. Film je iskrivo in živahno popotovanje skozi dve različni življenjski poti Mile in Mare\, ki ju skozi desetletja bogati in napaja prijateljska ljubezen. Gre za toplo zgodbo o dveh junakinjah\, njun odnos pa je grajen na avtoričinem odnosu s sestro in najtesnejšimi prijateljicami ter vsebuje elemente znanstvene fantastike\, ki se prepletajo z občutki nostalgije in hkrati referencami na družbeno sedanjost. Nenazadnje pa zgodba poudarja veselje do življenja in igrivost\, kljub tisoč in eni prepreki. \n\n\n\n\n\n\nZa delo Milanke Fabjančič je značilno spogledovanje s starejšo estetiko animiranih filmov\, v katero vpenja izredno karakterno risbo s poudarjeno anatomijo. Razstava je zasnovana ambientalno z izpostavitvijo in povečavo glavnih likov ter izbranih prizorov. Na razstavi bomo na ogled postavili risbe\, ki so kombinacija svinčnika ter računalniške obdelave\, skice iz omenjenih del ter tudi predmete\, ki so ‘del scenografije’ v filmu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali celoten animirani film. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli: Moby Dick City Blues\n\n\n\n\n\n\nDelo Cosima Miorellija Moby dick city blues (Eris Edizioni\, 2024)\, ki ga je risar soustvaril s scenaristom Marcom Gnaccolinijem\, predstavlja sodobno interpretacijo in hkrati tudi svojevrstno dekonstrukcijo literarne klasike\, epskega romana Moby Dick ali Kit (1851)\, ki ga je napisal ameriški pisatelj Herman Melville. Zgodba je premeščena v aktualni čas in prostor\, kjer se s perečimi tegobami (multietična družba\, onesnaževanje\, globalizacija\, migracije …) prepletata avtorjevo vizionarstvo in fantazija. V sodobni stripovski priredbi romana morje postane multietnično velemesto z letečimi kiti\, nebom\, polnim strupenega dima\, kjer vladajo prikazni\, zapuščene stavbe\, dezorientacija in pomanjkanje denarja. To je brezmejni svet\, v katerem so razdalje izginile\, zato mesta\, kot so Benetke\, Berlin\, Carigrad\, Dublin in Hanoj\, sobivajo eno ob drugem. Kiti\, ki letijo po zraku in kot svetloba režejo skozi strupeni dim in privide izkrivljene resničnosti\, pa poosebljajo upanje\, sanje\, želje\, hrepenenje …\, iskanje svojega prostora pod soncem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi bodo iz stripa\, ki je nastal v digitalni tehniki in slikarski maniri z izrazitim občutkom za oblikovanje atmosfere\, na ogled posamezni prizori\, ki se pogosto raztezajo čez 2 soležni strani. \n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli je tudi uveljavljen digitalni risar in performer\, ki združuje (digitalno) slikanje v živo z zvokom in pripovedjo. Na razstavi bomo prikazali tudi posnetek slikanja v živo\, iz katerega je razviden njegov proces dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMILANKA FABJANČIČ (1981\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje akademska slikarka\, ki ustvarja na področju ilustracije\, oblikovanja in animacije. Ilustrirala je številne slovenske knjige\, v produkciji ZVVIKS pa ustvarila dva animirana filma: Liliana (2019) in Hobotnica banana mišmaš (2023). Milanka Fabjančič je hkrati scenaristka\, režiserka in glavna animatorka svojih animiranih filmov. Za animirani film Liliana je med drugim prejela vesno za najboljši animirani film na FSF 2019\, na IFFNY 2021 v New Yorku pa nagrado za inovacijo v animiranem filmu. Animirani film Hobotnica banana mišmaš je bil 2024 nagrajen s častno omembo žirije na SEEfestu v Los Angelesu v ZDA\, letos pa z nagrado za najboljšo režijo v animaciji na festivalu Canberra Short film v Avstraliji. Spletna francoska serija Pastish (2022)\, katere glavna animatorka je\, pa je bila nagrajena kot najboljša spletna serija leta 2023 na festivalu Marseille Web Fest. Trenutno pripravlja svoj tretji avtorski animirani film\, ki bo predvidoma na ogled leta 2028. Kot docentka poučuje zgodboris na Akademiji umetnosti (UNG) ter ilustracijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. \n\n\n\n\n\n\nNjeno delo tako na področju ilustracije kot animiranega filma označuje virtuozna risba\, ki jo večinoma ustvarja s svinčnikom na papirju. Zgodbe\, ki temeljijo bodisi na odnosu glavnih likov bodisi na njihovem določenem medsebojnem občutku\, razvija s skiciranjem posameznih prizorov. \n\n\n\n\n\n\nCOSIMO MIORELLI (1986\, Biella\, Italija) \n\n\n\n\n\n\nje risar in digitalni slikar\, ki najraje slika v živo. Živi in dela v Berlinu ter se ukvarja z ilustracijo\, stripi\, animacijo in digitalnim slikanjem v živo\, pri čemer pogosto sodeluje z igralci\, pisatelji in glasbeniki. Z metodo\, ki jo je razvil med slikanjem v živo\, ustvarja tudi animirane videe za muzeje in dokumentarne filme. Ilustriral je številne naslovnice za Il Narratore Audiolibri in detektivske romane založbe Marsilio\, pa tudi dve knjigi Paola Rumiza\, La Regina del Silenzio (založba La Nave di Tese) in Canto per Europa (založba Feltrinelli). Svoje stripe je objavil pri različnih založbah. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/milanka-fabjancic-in-cosimo-miorelli-hobotnica-banana-mismas-in-moby-dick-city-blues-2026-01-29-18-00-00/2026-01-30/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/01/fb1-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260129T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260129T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20260114T020410Z
LAST-MODIFIED:20260119T090501Z
UID:111352-1769709600-1769709600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Milanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues
DESCRIPTION:29. 1. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nMilanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues\nV četrtek\, 29. 1. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave\, ki jo v okviru projekta “Živel strip! Živela animacija” pripravlja Stripburger. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 27. 2. 2026.\n\n\n\n\n\n\nProjekt Živel strip! Živela animacija! je namenjen predstavitvi sodobnih stripovskih avtorjev in animatorjev ter popularizaciji stripovske kulture in animiranega filma med mladimi. V Sloveniji poteka že 22. leto. Tudi tokrat predstavljamo 2 avtorja s področja stripa in animacije\, iz Slovenije in Italije\, katerih dela služijo mladim (osnovnošolcem in srednješolcem) v navdih pri aktualnem stripovskem natečaju\, ki se izteče 12. marca 2026. \n\n\n\n\n\n\nItalijanski stripovski avtor COSIMO MIORELLI se predstavlja s stripovsko interpretacijo kultnega romana Moby Dick\, MILANKA FABJANČIČ pa z animiranim filmom Hobotnica banana mišmaš. Obe deli na svojstven način prikazujeta aktualno družbeno realnost. \n\n\n\n\n\n\nMilanka Fabjančič: Hobotnica banana mišmaš\n\n\n\n\n\n\nRisani animirani film Milanke Fabjančič Hobotnica banana mišmaš (8 min\, 2023\, produkcija ZVVIKS) je poetična pripoved o prijateljstvu in sprejemanju različnosti. Film je iskrivo in živahno popotovanje skozi dve različni življenjski poti Mile in Mare\, ki ju skozi desetletja bogati in napaja prijateljska ljubezen. Gre za toplo zgodbo o dveh junakinjah\, njun odnos pa je grajen na avtoričinem odnosu s sestro in najtesnejšimi prijateljicami ter vsebuje elemente znanstvene fantastike\, ki se prepletajo z občutki nostalgije in hkrati referencami na družbeno sedanjost. Nenazadnje pa zgodba poudarja veselje do življenja in igrivost\, kljub tisoč in eni prepreki. \n\n\n\n\n\n\nZa delo Milanke Fabjančič je značilno spogledovanje s starejšo estetiko animiranih filmov\, v katero vpenja izredno karakterno risbo s poudarjeno anatomijo. Razstava je zasnovana ambientalno z izpostavitvijo in povečavo glavnih likov ter izbranih prizorov. Na razstavi bomo na ogled postavili risbe\, ki so kombinacija svinčnika ter računalniške obdelave\, skice iz omenjenih del ter tudi predmete\, ki so ‘del scenografije’ v filmu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali celoten animirani film. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli: Moby Dick City Blues\n\n\n\n\n\n\nDelo Cosima Miorellija Moby dick city blues (Eris Edizioni\, 2024)\, ki ga je risar soustvaril s scenaristom Marcom Gnaccolinijem\, predstavlja sodobno interpretacijo in hkrati tudi svojevrstno dekonstrukcijo literarne klasike\, epskega romana Moby Dick ali Kit (1851)\, ki ga je napisal ameriški pisatelj Herman Melville. Zgodba je premeščena v aktualni čas in prostor\, kjer se s perečimi tegobami (multietična družba\, onesnaževanje\, globalizacija\, migracije …) prepletata avtorjevo vizionarstvo in fantazija. V sodobni stripovski priredbi romana morje postane multietnično velemesto z letečimi kiti\, nebom\, polnim strupenega dima\, kjer vladajo prikazni\, zapuščene stavbe\, dezorientacija in pomanjkanje denarja. To je brezmejni svet\, v katerem so razdalje izginile\, zato mesta\, kot so Benetke\, Berlin\, Carigrad\, Dublin in Hanoj\, sobivajo eno ob drugem. Kiti\, ki letijo po zraku in kot svetloba režejo skozi strupeni dim in privide izkrivljene resničnosti\, pa poosebljajo upanje\, sanje\, želje\, hrepenenje …\, iskanje svojega prostora pod soncem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi bodo iz stripa\, ki je nastal v digitalni tehniki in slikarski maniri z izrazitim občutkom za oblikovanje atmosfere\, na ogled posamezni prizori\, ki se pogosto raztezajo čez 2 soležni strani. \n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli je tudi uveljavljen digitalni risar in performer\, ki združuje (digitalno) slikanje v živo z zvokom in pripovedjo. Na razstavi bomo prikazali tudi posnetek slikanja v živo\, iz katerega je razviden njegov proces dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMILANKA FABJANČIČ (1981\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje akademska slikarka\, ki ustvarja na področju ilustracije\, oblikovanja in animacije. Ilustrirala je številne slovenske knjige\, v produkciji ZVVIKS pa ustvarila dva animirana filma: Liliana (2019) in Hobotnica banana mišmaš (2023). Milanka Fabjančič je hkrati scenaristka\, režiserka in glavna animatorka svojih animiranih filmov. Za animirani film Liliana je med drugim prejela vesno za najboljši animirani film na FSF 2019\, na IFFNY 2021 v New Yorku pa nagrado za inovacijo v animiranem filmu. Animirani film Hobotnica banana mišmaš je bil 2024 nagrajen s častno omembo žirije na SEEfestu v Los Angelesu v ZDA\, letos pa z nagrado za najboljšo režijo v animaciji na festivalu Canberra Short film v Avstraliji. Spletna francoska serija Pastish (2022)\, katere glavna animatorka je\, pa je bila nagrajena kot najboljša spletna serija leta 2023 na festivalu Marseille Web Fest. Trenutno pripravlja svoj tretji avtorski animirani film\, ki bo predvidoma na ogled leta 2028. Kot docentka poučuje zgodboris na Akademiji umetnosti (UNG) ter ilustracijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. \n\n\n\n\n\n\nNjeno delo tako na področju ilustracije kot animiranega filma označuje virtuozna risba\, ki jo večinoma ustvarja s svinčnikom na papirju. Zgodbe\, ki temeljijo bodisi na odnosu glavnih likov bodisi na njihovem določenem medsebojnem občutku\, razvija s skiciranjem posameznih prizorov. \n\n\n\n\n\n\nCOSIMO MIORELLI (1986\, Biella\, Italija) \n\n\n\n\n\n\nje risar in digitalni slikar\, ki najraje slika v živo. Živi in dela v Berlinu ter se ukvarja z ilustracijo\, stripi\, animacijo in digitalnim slikanjem v živo\, pri čemer pogosto sodeluje z igralci\, pisatelji in glasbeniki. Z metodo\, ki jo je razvil med slikanjem v živo\, ustvarja tudi animirane videe za muzeje in dokumentarne filme. Ilustriral je številne naslovnice za Il Narratore Audiolibri in detektivske romane založbe Marsilio\, pa tudi dve knjigi Paola Rumiza\, La Regina del Silenzio (založba La Nave di Tese) in Canto per Europa (založba Feltrinelli). Svoje stripe je objavil pri različnih založbah. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/milanka-fabjancic-in-cosimo-miorelli-hobotnica-banana-mismas-in-moby-dick-city-blues-2026-01-29-18-00-00/2026-01-29/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/01/fb1-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251201T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251201T190000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20251127T020300Z
LAST-MODIFIED:20251127T143323Z
UID:107922-1764615600-1764615600@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Yara Abu Aataya »Qaher (قهر)«
DESCRIPTION:1. 12. 2025 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Yara Abu Aataya »Qaher (قهر)«\nV ponedeljek\, 1. 12. 2025 te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave rezidenčne umetnice Yare Abu Aataya z naslovm Qaher (قهر). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 5. 12. 2025.\n\n\n\n\n\n\nQaher (قهر) je arabska beseda\, ki pomeni več kot jeza; označuje počasi gorečo jezo\, ki izhaja iz zatiranja in razčlovečenja in si jo pogosto deli celotna skupnost. Delo raziskuje izseljevanje\, pripadnost in neločljivo vez med zemljo in identiteto. Razstava skozi osebno pripoved raziskuje to čustvo ne kot uničevalno silo\, ampak kot vir moči: notranji ogenj\, ki opozarja na krivico in spodbuja upor. Požgani nasadi in druge simbolične podobe prikličejo spomin na izgubo in vztrajno moč avtohtonih palestinskih skupnosti\, ter nas opominjajo\, da so zemlja\, spomin in ogorčenje globoko prepleteni v boju za pravico. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nYARA ABU AATAYA \n\n\n\n\n\n\nje multidisciplinarna oblikovalka\, rojena v Gazi in živeča v Pragi. Njeno delo se giblje med arhitekturo\, grafičnim oblikovanjem\, scenografijo in oblikovanjem stekla\, ki ga oblikujejo močni temelji prostorskega razmišljanja in eksperimentiranja z materiali. Študirala je arhitekturo na UMPRUM (Akademija za umetnost\, arhitekturo in oblikovanje v Pragi)\, kjer se je zanimala tudi za tipografijo\, vezavo knjig in tiskarstvo.\nYara v svoji praksi ustvarja vizualne identitete\, označevalne sisteme za stavbe\, oblikovanje knjig in razstav ter svetuje pri strategijah družbenih medijev. Oblikovala je vizualne podobe za nagrajene publikacije in sodeluje na različnih področjih\, kot so umetnost\, arhitektura in elektronska glasbena scena. Poleg oblikovanja se Yara ukvarja tudi s pisanjem in družbeno angažiranimi umetniškimi praksami. Z besedili in umetniškimi intervencijami v javnem prostoru raziskuje teme identitete\, moči in vidnosti. Njen aktivistični pristop pogosto povezuje osebno in politično ter oblikovanje uporablja kot orodje za pripovedovanje zgodb\, upor in povezovanje. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-yara-abu-aataya-qaher-2025-12-01-19-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/Yara-Qaher-1024x819-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251121T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251121T190000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20251112T020131Z
LAST-MODIFIED:20251112T133738Z
UID:105807-1763751600-1763751600@kultura.maribor.si
SUMMARY:DNLM: DÉJÀ DÉJÀ VU
DESCRIPTION:21. 11. 2025 ob 19.00\, OBRAT \nDNLM: DÉJÀ DÉJÀ VU\nV petek\, 21. 11. 2025\, te ob 19.00 vljudno vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave umetnika DNLM z naslovom DÉJÀ DÉJÀ VU. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 5. 12. 2025.\n\n\n\n\n\n\n»Ko nam umetnik predoči tri pogorele zgradbe\, sicer nismo presenečeni\, a tako nazornega vzorca vendarle nismo pričakovali: v samostojni Republiki Sloveniji so nam pogoreli že trije odsluženi industrijski mlini – v Ajdovščini junija 1997\, v Celju oktobra 2014 in v Kranju septembra 2022. \n\n\n\n\n\n\nVse stavbe lahko gorijo\, a ne gorijo vse enako. Te tri so gorele še posebej glasno\, saj so kot primerki tehniške zgodovine vpisane v register nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo. […] V celjskem in kranjskem primeru Zavodu za varstvo kulturne dediščine po požarih ni preostalo drugega\, kot da varstveni režim omeji na »dokumentarno (arhivsko) varstvo«. Na pogorišču za stroko ni več dela. Za umetnika pa se tu lahko šele začne.«* \n\n\n\n\n\n\n* iz obrazstavnega besedila\, ki ga je pripravila Alenka Pirman. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRavno iz obiskovanja pogorišč se začnejo oblikovati posamezna dela iz projekta Déjà déjà vu\, ki se konceptualno naslanjajo na dejstva\, povezana z zgradbami. Denimo celjski mlin je slovel za redek primer opečnate industrijske dediščine pri nas\, medtem ko iz življenjepisa kranjskega mlina izvemo\, da je prva električna žarnica v mestu zagorela prav v tej zgradbi. Mlin v Ajdovščini je po letih samevanja obetal\, da bo nekoč ponovno zaživel kot mestni kulturni center\, prizadevanja stroke pa so »pogorela« s prodajo zgradbe zasebnim investitorjem. \n\n\n\n\n\n\nDNLM nastopi z že utečeno metodo lastnega ustvarjanja – s konceptualno premišljenimi intervencijami v prostor\, ki jih vzorno dokumenira in jih nato vključuje v galerijsko instalacijo z razširjenim kontekstom. Preverjeno prakso umetnik tokrat nadgradi s studijskimi deli\, ustvarjenimi iz avtentičnih materialnih ostankov pogorišč nekoč mogočnih zgradb. Posamezna dela nato poveže v celoto skozi lastno rekonstrukcijo prizora – ustvari video gorečega lesenega objekta\, ki ponazarja mlin\, ter motiv tako povzdvigne na raven vizualno izčiščenega simbola. Simbola\, ki uprizarja trčenje med preobremenjeno idejo kulturne dediščine na eni ter hitrimi rešitvami in logiko kapitala na drugi strani. Rezultat tovrstnih trčenj umetnik prevede v nekoliko paradoksalno\, zagotovo pa presenetljivo\, poetično vizualno izkušnjo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDNLM (Danilo Milovanović) \n\n\n\n\n\n\nje interdisciplinarni umetnik ki deluje v Ljubljani. Njegovo delo je v zadnjem desetletju redno prisotno tako na domačih kot tujih prizoriščih. Milovanović je letošnji prejemnik priznanja Riharda Jakopiča. Ustvarja znotraj AKC Metelkova mesto. \n\n\n\n\n\n\nNjegova praksa\, predvsem v zgodnjejših obdobjih\, temelji na gverilskih intervencijah v urbane prostore in raziskovanju statusa javnih prostorov z »naredi-sam« in sorodnimi pristopi. Pri posegih uporablja preprosta sredstva z namenom ustvarjanja novih pomenov in zgovornih situacij. Zaznamuje ga družbeno-angažirano izražanje\, pri čemer ideje\, ki segajo od premišljevanja urbanega prostora do obravnavanja vsakdanjih socialnih dinamik\, določajo medij in pristop. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt\, ki se je razvijal med letoma 2024 in 2025\, producira Kulturno izobraževalno društvo PiNA. Zaključna razstava nastaja v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže. Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/dnlm-d-j-d-j-vu-2025-11-21-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/dejadejavu-insta-1024x1024-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251120T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251120T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20251111T020235Z
LAST-MODIFIED:20251112T131408Z
UID:105703-1763661600-1763661600@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Aylin Leipold
DESCRIPTION:20. 11. 2025 OB 18.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Aylin Leipold\nV četrtek\, 20. 11. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in umetniških praks multidisciplinarne umetnice\, rojene v Freiburg im Breisgau in živeče v Londonu. V novembru in decembru bo delovala na rezidenci v Mariboru v okviru programa SobaZaGosteMaribor v sodelovanju z Markom Faridom\, umetnikom\, raziskovalcem in predavateljem likovne umetnosti na Central Saint Martins\, Univerzi za umetnost v Londonu. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAylin Leipold \n\n\n\n\n\n\nje multidisciplinarna umetnica\, ki deluje v Londonu. Njeno delo sega vse od risanja in slikanja do oblikovanja kovine in lesa\, grafike\, videa in instalacij. Ukvarja se z različnimi vrstami izgube pomena in premiki vrednot\, zlasti kadar so te posledica reprodukcije\, reprezentacije ali prevajalskih procesov. Najdene slike\, besedila in predmeti se spremenijo v nove predmete in prenesejo v nove kontekste – z distancami\, vrzelimi in razmiki so umetniška dela odvisna od svojega okolja. Diplomirala je iz nemškega prava\, leta 2025 pa je diplomirala iz likovne umetnosti na Central Saint Martins\, Univerzi za umetnost v Londonu. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-umetnico-aylin-leipold-2025-11-20-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/Aylin_Photo-1024x819-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251114T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251114T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20251111T020222Z
LAST-MODIFIED:20251112T130708Z
UID:105695-1763143200-1763143200@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Yaro Abu Aataya
DESCRIPTION:14. 11. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj umetnico Yaro Abu Aataya\nV petek\, 14. 11. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in umetniških praks multidisciplinarne oblikovalke\, rojene v Gazi in živeče v Pragi\, ki bo v novembru in decembru delovala na rezidenci v Mariboru v okviru programa SobaZaGosteMaribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nYara Abu Aataya \n\n\n\n\n\n\nje multidisciplinarna oblikovalka\, rojena v Gazi in živeča v Pragi. Njeno delo se giblje med arhitekturo\, grafičnim oblikovanjem\, scenografijo in oblikovanjem stekla\, ki ga oblikujejo močni temelji prostorskega razmišljanja in eksperimentiranja z materiali. Študirala je arhitekturo na UMPRUM (Akademija za umetnost\, arhitekturo in oblikovanje v Pragi)\, kjer se je zanimala tudi za tipografijo\, vezavo knjig in tiskarstvo. \n\n\n\n\n\n\nYara v svoji praksi ustvarja vizualne identitete\, označevalne sisteme za stavbe\, oblikovanje knjig in razstav ter svetuje pri strategijah družbenih medijev. Oblikovala je vizualne podobe za nagrajene publikacije in sodeluje na različnih področjih\, kot so umetnost\, arhitektura in elektronska glasbena scena. Poleg oblikovanja se Yara ukvarja tudi s pisanjem in družbeno angažiranimi umetniškimi praksami. Z besedili in umetniškimi intervencijami v javnem prostoru raziskuje teme identitete\, moči in vidnosti. Njen aktivistični pristop pogosto povezuje osebno in politično ter oblikovanje uporablja kot orodje za pripovedovanje zgodb\, upor in povezovanje. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-umetnico-yaro-abu-aataya-2025-11-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/11/photo_Martin-Kozak-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251111T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251111T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20251031T020213Z
LAST-MODIFIED:20251103T080607Z
UID:104827-1762884000-1762884000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Oskar Ban Brejc: Nemi in slepi film
DESCRIPTION:11. 11. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nOskar Ban Brejc: Nemi in slepi film\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 11. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Oskarja Bana Brejca\, naslovljeno Nemi in slepi film. \n\n\n\n\n\n\nPodoba slepega človeka na filmu je zanimivo samonanašalna: opozarja na trenutek\, ko medijska tehnologija filma prehiti človekov vid. Kamera zre\, človeške oči pa ji ne vrnejo pogleda. Slepec je za film pomembna figura zato\, ker vzpostavlja svoj svet in se orientira v njem z drugimi čuti kot kamera: predvsem s sluhom in tipom. A slep je lahko tudi film sam – film s podobami\, ki ne nastanejo z jasnim pogledom skozi kamero\, temveč na drugačne načine\, z materialnim stikom s filmskim trakom\, na primer. \n\n\n\n\n\n\nIn na drugi strani: kako razumeti prisotnost zvoka v nemem filmu? Kako dramatični kriki in prisluškovanja\, primarno zvočni dogodki\, razberljivi s sluhom\, delujejo v nemem filmu? Tu medijska tehnologija zgodnjega filma ne zaobjema zvoka\, film ne sliši in si pomaga s pogledi. Kako razumeti medijsko tehnologijo filma kot vzpostavitev čutov? Kako slepota in gluhost prevrpašujeta čutila filma? \n\n\n\n\n\n\nPogovor po predavanju bo vodila Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nOskar Ban Brejc \n\n\n\n\n\n\nje filmski kritik in teoretik. Redno prispeva besedila za revije KINO! in Ekran ter je soavtor oddaje Temna Zvezda na Radiu Študent. Je dvakratni prejemnik Nagrade Nike Bohinc za kritiško in teoretsko pisanje. Zanima ga predvsem eksperimentalni film in njegove povezave s sodobnimi teoretskimi in tehnološkimi paradigmami. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan je po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled je cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji.\n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/oskar-ban-brejc-nemi-in-slepi-film-2025-11-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/10/FPOskar-1024x818-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251014T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251014T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20251008T020115Z
LAST-MODIFIED:20251013T100401Z
UID:102542-1760464800-1760464800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Jelena Dragutinović: Filmska vzgoja skozi animiran film
DESCRIPTION:14. 10. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nJelena Dragutinović: Filmska vzgoja skozi animiran film\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 14. 10. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Jelene Dragutinović\, naslovljeno Filmska vzgoja skozi animiran film. \n\n\n\n\n\n\nFilmska vzgoja je lahko ključni del kulturne in medijske pismenosti\, saj otrokom in mladim omogoča\, da postanejo aktivni soustvarjalci kulturnega prostora in ne samo pasivni gledalci. Animirani film je pri tem izjemno dostopen in učinkovit medij\, saj združuje likovno umetnost\, pripoved\, glasbo in uporabo tehnologije. Na predavanju bomo skozi primere dobrih praks Društva Slon raziskovali\, kako lahko animirani film vstopi v šolski kurikulum kot orodje za učenje\, ustvarjanje in izražanje. Posebej bomo poudarili pomen povezovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov s kulturnimi institucijami ter pokazali\, kako filmska vzgoja presega meje posameznih predmetov in se prepleta z vsemi vidiki kulture\, izobraževanja in družbene participacije. Udeleženci bodo spoznali\, zakaj je filmska vzgoja pomembna za razvoj kritičnega mišljenja\, ustvarjalnosti\, pomena skupinskega dela ter kako jo lahko na inovativen način vključijo v pedagoško prakso. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju bo sledil pogovor\, ki ga bo vodila Maja Pan. Sodelovala bo Hana Repše\, ki bo predstavila izkušnje in dobre prakse z lokalnega okolja. K razpravi\, kot zmeraj\, vabljene_i udeležene_i. \n\n\n\n\n\n\nJelena Dragutinović \n\n\n\n\n\n\nje diplomirana filozofinja. Od leta 2015 deluje na področju filmske vzgoje. Je koordinatorica in mentorica delavnic animiranega filma pri Društvu Slon\, ki izvaja filmsko izobraževalne programe v vzgojno izobraževalnih zavodih\, muzejih in galerijah po celi Sloveniji ter obišče kulturne institucije tudi v tujini. Je selektorica otroškega programa pri festivalih ZOOM\, Animateka in StopTrik. Poleg delavnic za otroke izvaja tudi izobraževanja za pedagoge ter pogovore ob filmih. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jelena-dragutinovi-filmska-vzgoja-skozi-animiran-film-2025-10-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/10/FP_Dragutinovic-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250909T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250909T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250903T020406Z
LAST-MODIFIED:20250903T065930Z
UID:98988-1757440800-1757440800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Marina Gumzi: Duševno zdravje na filmu\, v filmu\, za filmom
DESCRIPTION:9. 9. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMarina Gumzi: Duševno zdravje na filmu\, v filmu\, za filmom\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 9. 9. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Marine Gumzi z naslovom Duševno zdravje na filmu\, v filmu\, za filmom. \n\n\n\n\n\n\nPredavanje je zamišljeno kot razgled čez akutno\, kljub temu pa močno zapostavljeno problematiko duševnega zdravja filmskih delavk in delavcev; s pomočjo študij iz drugih nacionalnih okolij bomo razmišljali o trendih na tem področju znotraj domače filmske skupnosti ter o možnih sistemskih ukrepih in načinih podpore. Od robustnejše regulacije delovnega okolja v smeri nižanja stresa povezanega s hierarhičnimi profesionalnimi strukturami in izrazito prekarnostjo\, ukrepov za doseganje večje vključenosti tradicionalno zapostavljenih družbenih skupin in vpeljave etičnih standardov za delo na filmskih projektih ter produkcijsko-administrativnih procesih. \n\n\n\n\n\n\nMarina Gumzi \n\n\n\n\n\n\nje v Ljubljani in Berlinu študirala dramaturgijo ter gledališke in filmske vede\, na filmskih šolah Ludwigsburg in La Fémis pa filmsko produkcijo. Diplomantka podiplomskega programa na temo prihodnosti filma „Next Wave“ na DFFB Berlin\, študirala tudi Degrowth in ekološko ekonomijo na ICTA-UAB. Deluje kot producentka in scenaristka\, posebej jo zanima presečišče med dokumentaristiko in fikcijo. Veliko pozornosti nameni sodelovanju s samosvojimi ustvarjalkami in ustvarjalci iz regije\, oblikovanju interdisciplinarnih okolij za skupinsko ustvarjanje ter mentorskemu delu z mladimi. Kot raziskovalka obenem sodeluje pri raziskovalnih projektih o sodobnih praksah znotraj filmskih sistemov in njihovih podpornih mehanizmov\, zlasti v zvezi z zmanjševanjem vpliva na okolje ter krepitvijo raznolikega in vključujočega sektorja. Kot gostujoča predavateljica je predavala na filmski univerzi Krzysztofa Kieślowskega na Poljskem\, na filmski univerzi Konrad Wolf v Potsdamu v Nemčiji pa je delovala kot akademska raziskovalka. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/marina-gumzi-dusevno-zdravje-na-filmu-v-filmu-za-filmom-2025-09-09-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/09/FP-Gumzi-1024x818-2.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250814T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250814T190000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250806T020259Z
LAST-MODIFIED:20250806T063117Z
UID:97293-1755198000-1755198000@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Enej Gala in Moe Yoshida »Oblakov gleženj«
DESCRIPTION:14. 8. 2025 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Enej Gala in Moe Yoshida »Oblakov gleženj«\nV četrtek\, 14. 8. 2025 te ob 19.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na otvoritev razstave »Oblakov gleženj«\, rezidenčnega umetnika in umetnice\, Eneja Gale in Moe Yoshida. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATu na ogled vsak delovnik med 13.00 in 18.00 do petka\, 19. 9. 2025.\n\n\n\n\n\n\n\nOblakov gleženj je razstava videa in skulpturalnih mehanizmov\, ki sta jih umetnika Enej Gala in Moe Yoshida ustvarila v Mariboru med skupno umetniško rezidenco. Z vrsto sistematičnih sprehodov po mestu sta zbirala zavržene materiale in predmete\, ki nosijo sledi mestnih vsakodnevnih ciklov uporabe\, zanemarjanja in preobrazbe. Ti ostanki so bili sestavljeni v kinetične strukture\, ki se upirajo enostavni kategorizaciji\, vzpostavljajo lastno\, notranjo logiko – delujoč ne zgolj kot abstraktne forme\, temveč kot kompleksni odmevi kraja. \nVključeni v širši spekter lutkovnih tradicij — ki odmevajo tudi skozi zgodovinske in sodobne prakse v Mariboru — ti skulpturalni izumi delujejo kakor pogoni\, ki izkoriščajo odprt potencial gibanja za razvoj načinov mišljenja in ustvarjanja. Nenehen dialog med dvema umetnikoma razvije vsako delo skozi logiko kontinuiranega sklepa – artikulacije z improviziranimi mehanizmi\, ki nakazujejo sisteme v toku – animirane\, nestabilne\, a hkrati natančne. Njihova fizična in video prisotnost se deli na dve samosvoji\, a vzporedni in dopolnjujoči se izkušnji istih teles. V prvi sobi\, kjer visijo kot počivajoča orodja neznanega izvora\, obiskovalca soočijo s svojo surovo\, a subtilno materialnostjo\, medtem ko v drugi sobi na videu sprostijo svoj kinetični potencial v brezoblačnem letu skozi nedoločljiv prostor. Dela ne skušajo reproducirati izkušnje mesta\, temveč se odzivajo na njegove ritme\, neme ostanke in spregledane ekologije. Osvetljujejo tiha srečanja med materialom\, okoljem in subjektivnimi gestami. \nZaznamovana z ekološko občutljivostjo do tistega\, kar mestni prostori zavržejo ali ohranijo\, razstava Oblakov gleženj razmišlja o življenju materialov onkraj njihove prvotne funkcije. Skulpture ponovno uporabijo zavržene elemente ter jih preoblikujejo v oblike\, ki nosijo hkrati spomin\, gibanje in prisotnost. Kot opozarja teoretik Timothy Morton\, pozornost do zavrženih in hiperobjektnih materialov omogoča estetiko\, ki priznava medsebojno povezanost brez potrebe po popolnem razumevanju. Dela v tej razstavi delujejo prav v tem prostoru – deloma kot sistem\, deloma kot zgodba\, deloma kot improvizacija. \nNaslov razstave hudomušno opozarja na našo težnjo po antropomorfizaciji – celo pri nečem tako nedoločnem\, kot je oblak – hkrati pa namiguje na nemožnost popolnega razumevanja večjih sistemov\, ki nas obdajajo. V tem duhu dela preusmerjajo naš pogled k robovom\, sklepom in presledkom\, kjer se pomen začne oblikovati iz materialnih srečanj z mestom. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nEnej Gala \n\n\n\n\n\n\nživi in dela med Londonom\, Benetkami in Novo Gorico. Leta 2014 je bil na izmenjavi v William De Kooning Academy v Rotterdamu. Leta 2013 je končal dodiplomski študij in leta 2015 magisterij iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Leta 2023 je diplomiral na podiplomskem programu šol Kraljeve akademije v Londonu. Njegova praksa temelji na izrazitem zavedanju razmišljanja skozi ustvarjanje kot poskusu dojemanja izkušnje drugačnosti. Kot pripomoček\, ki razkriva njegovo trike in hkrati protiintuitivno krepi njihovo čarobnost\, lutkarstvo uporablja kot objektiv\, s katerim se osredotoča na materiale kot simbolne entitete\, pri čemer širi njihov potencial z razkrivanjem in nadgrajevanjem njihovih notranjih lastnosti. Ta proces postavlja pod vprašaj tradicionalne poglede na umetnost\, rokodelstvo\, instalacijo\, predstavo in različnih oblikah produkcije tudi s pogostim sodelovanjem in svobodnim improvizacije. \n\n\n\n\n\n\nMoe Yoshida \n\n\n\n\n\n\nse je rodila leta 1975 v Kakogawi na Japonskem. Živi in dela v New Yorku in Bologni. Njen umetniški interes je vizualizacija strukture identitete\, sestavljeno iz čustvenih spominov\, sanj\, fragmentov podob ki se pojavljajo v subjektivnem občutku časa. S sodelovanjem izkušenj\, ki jih je razvila v gledališču\, se je njena glavna tema razširila v različnih medijih kot so risba\, kiparstvo\, performans in video. Potem ko je diplomirala na Univerzi za umetnost v Osaki se je leta 1998 preselila v Italijo\, da bi nadaljevala svojo študij in leta 2004 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Bologni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-enej-gala-in-moe-yoshida-oblakov-glezenj-2025-08-14-19-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/08/Clouds-ankle-3-1024x641-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250729T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250729T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250718T020058Z
LAST-MODIFIED:20250718T061348Z
UID:96624-1753812000-1753812000@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko in rezidenta Moe Yoshida in Eneja Galo
DESCRIPTION:29. 7. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko in rezidenta Moe Yoshida in Eneja Galo\nV torek\, 29. 7. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in umetniških praks Moe Yoschida in Eneja Gale. Rezidenta bosta v mesecu juliju in avgustu delovala v Mariboru v okviru programa SobaZaGosteMaribor. V četrtek\, 31. 7. se skupaj podamo na Interesni safari\, 14. 8. pa se obeta še njuna zaključna produkcija. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMoe Yoshida \n\n\n\n\n\n\nse je rodila leta 1975 v Kakogawi na Japonskem. Živi in dela v New Yorku in Bologni. Njen umetniški interes je vizualizacija strukture identitete\, sestavljeno iz čustvenih spominov\, sanj\, fragmentov podob ki se pojavljajo v subjektivnem občutku časa. S sodelovanjem izkušenj\, ki jih je razvila v gledališču\, se je njena glavna tema razširila v različnih medijih kot so risba\, kiparstvo\, performans in video. Potem ko je diplomirala na Univerzi za umetnost v Osaki se je leta 1998 preselila v Italijo\, da bi nadaljevala svojo študij in leta 2004 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Bologni. \n\n\n\n\n\n\nEnej Gala \n\n\n\n\n\n\nživi in dela med Londonom\, Benetkami in Novo Gorico. Leta 2014 je bil na izmenjavi v William De Kooning Academy v Rotterdamu. Leta 2013 je končal dodiplomski študij in leta 2015 magisterij iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Leta 2023 je diplomiral na podiplomskem programu šol Kraljeve akademije v Londonu. Njegova praksa temelji na izrazitem zavedanju razmišljanja skozi ustvarjanje kot poskusu dojemanja izkušnje drugačnosti. Kot pripomoček\, ki razkriva njegovo trike in hkrati protiintuitivno krepi njihovo čarobnost\, lutkarstvo uporablja kot objektiv\, s katerim se osredotoča na materiale kot simbolne entitete\, pri čemer širi njihov potencial z razkrivanjem in nadgrajevanjem njihovih notranjih lastnosti. Ta proces postavlja pod vprašaj tradicionalne poglede na umetnost\, rokodelstvo\, instalacijo\, predstavo in različnih oblikah produkcije tudi s pogostim sodelovanjem in svobodnim improvizacije. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor\, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS\, Mestna občina Maribor\, podpira ga Vetrinjski dvor\, Narodni dom Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-rezidentko-in-rezidenta-moe-yoshida-in-eneja-galo-2025-07-29-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/07/3-2-1024x819-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250627T210000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250627T210000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250618T020137Z
LAST-MODIFIED:20250623T065549Z
UID:94502-1751058000-1751058000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tretji OBRAT na StopTrik
DESCRIPTION:27. 6. 2025 ob 21.00\, OBRAT \nTretji OBRAT na StopTrik\nMednarodni filmski festival StopTrik v produkciji Pekarne Magdalenske mreže vabi na tri kurirane selekcije animacij\, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu ob OBRATu – prostoru umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Zelen kotiček tik ob glavnem mostu v času Festivala Lent postaja kino na prostem. Tudi letos z improviziranim kinom dajemo mesto kinu. Kinu\, ki ga v mestu ni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekcije na prostem sestavljajo stop animacije in animacije drugih tehnik v treh kuriranih programih. V prvem si ogledamo filme StopTrikovega partnerskega festivala O!PLA s Poljske. Drugi program pa prinaša nekaj izmed najboljših animacij lanske edicije StopTrika\, med drugim zmagovalno Madeleine. V tretjem programu Animirana Palestina si bomo ogledali tri stop animacije palestinskega režiserja in animatorja Ahmada Saleha in eksperimentalno animacijo palestinske režiserke Samire Badran. \n\n\n\n\n\n\nSelekcija predstavlja animacije palestinskega animatorja Ahmada Saleha in eksperimentalno animacijo palestinske vizualne umetnice in animatorke Samire Badran. Ahmada Saleh\, palestinskega rodu rojen v Savdski Arabiji\, v svojih večkrat nagrajenih animacijah prikazuje podrobnosti in zgodbe\, ki mu ostajajo v spominu ob vsakokratnem obisku Palestine. Sam pravi:« Moje otroštvo je zaznamovalo nasprotje: mirno življenje z enim samim majhnim oknom\, ki je skozi televizijski zaslon gledalo na Palestino. S slabšanjem razmer\, se je okno v Palestino vse bolj povečevalo\, dokler se ni zdelo\, da tam živimo vsak dan.«. Samira Badran v svojih delih raziskuje kolektivni spomin\, utesnjenost in negibnost. V animaciji Spomin na zemljo se ukvarja s telesom\, ki ga prebadata strukturno in fizično nasilje\, ki je agresivno in samovoljno ter preprečuje in napada njegovo svobodno gibanje in obstoj. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSpomin na zemljo / Memory of the Land \nSamira Badran \n2017\, Španija\, Palestina\, 13′ \nSpomin na deželo je odsev človeškega stanja pod jarmom različnih oblik nasilja\, kolektivnega spomina in identitete kot oblik odpornosti. Palestina. Telo je ujeto na kontrolni točki\, ki je temeljni mehanizem izraelske okupacije. \n  \nHiša / House\nAhmad Saleh\, Saed Saleh\, Saleh Saleh\, Halah Saleh\, Huda Saleh\, in njihove Matere\nAhmad Saleh\, Univerza za umetnost Bremen\n2012\, Nemčija\, Jordanija\, 3’50” \nDružina je več generacij živela v prostorni\, lepi in velikodušni hiši. Velikodušnost hiše je postala del njihovega življenja. Gostje so bili vedno dobrodošli\, da uživajo v prijetni nastanitvi. Dokler ni prišel gost\, ki je imel v mislih drugačen načrt. \n  \nMoje drugo oko / My Second Eye / Ayny \nAhmad Saleh (Fiction 2.0\, Academy of Media Arts Cologne\, Ahmad Saleh) \n2016\, Nemčija\, Jordanija\, Palestina\, 11′ \nMatere so stale\, ko se je vojna zgrnila po hišah. Otroci so še naprej sanjali. Hiše so zrasle nazaj. Vojna je znova udarila. Otroci so se igrali naprej. Film je prejel zlato medaljo Študentske akademije na mednarodnem tekmovanju študentskih filmov (znanem tudi kot študentski oskarji). \n  \nNoč / Night / ل (layl) \nAhmad Saleh\, Saed Saleh\, Saleh Saleh (SES-Studio\, Fabian&Fred) \n2021\, Nemčija\, Katar\, Palestina\, Jordanija\, 15’57” \nPrah vojne pušča oči neprespane. Noč prinaša mir in spanec vsem v razdejanem mestu. Le oči matere pogrešanega otroka ostanejo neomajne. Noč jo mora prelisičiti k spanju\, da ji reši dušo. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tretji-obrat-na-stoptrik-2025-06-27-21-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/06/TretjiOBRATnaStopTrik-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250626T210000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250626T210000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250618T020133Z
LAST-MODIFIED:20250623T065222Z
UID:94499-1750971600-1750971600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Drugi OBRAT na StopTrik
DESCRIPTION:26. 6. 2025 ob 21.00\, OBRAT \nDrugi OBRAT na StopTrik\nMednarodni filmski festival StopTrik v produkciji Pekarne Magdalenske mreže vabi na tri kurirane selekcije animacij\, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu ob OBRATu – prostoru umetnosti in participacije na Trgu Revolucije 9. Zelen kotiček tik ob glavnem mostu v času Festivala Lent postaja kino na prostem. Tudi letos z improviziranim kinom dajemo mesto kinu. Kinu\, ki ga v mestu ni. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekcije na prostem sestavljajo stop animacije in animacije drugih tehnik v treh kuriranih programih. V prvem si ogledamo filme StopTrikovega partnerskega festivala O!PLA s Poljske. Drugi program pa prinaša nekaj izmed najboljših animacij lanske edicije StopTrika\, med drugim zmagovalno Madeleine. V tretjem programu Animirana Palestina si bomo ogledali tri stop animacije palestinskega režiserja in animatorja Ahmada Saleha in eksperimentalno animacijo palestinske režiserke Samire Badran. \n\n\n\n\n\n\nSelekcija prinaša izbor nekaj najboljših stop in eksperimentalnih animacij z lanske edicije Mednarodnega filmskega festivala StopTrik. Ogledati si bo mogoče tudi ganljivo in hudomušno Madeleine\, ljubljenko občinstva in lansko prejemnico StopTrik Grand Prix. StopTrik je skozi leta postal prepoznaven na mednarodnem festivalskem prizorišču ne le kot prvi evropski festival\, posvečen umetnosti stop motion animacije\, temveč tudi kot skupnostno usmerjeno srečanje ljubiteljev filma in eksperimentalne avdiovizualne umetnosti\, ki jih zanima razmislek o sodobnih pomenih in funkcijah kritičnega umetniškega izražanja. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZbogom / Adiós \nJosé Prats (NFTS) \n2024\, UK\, 8’31” \nMed lovskim dnem na španskem podeželju se oče težko sprijazni s tem\, da se njegov odrasli sin seli v tujino\, in se spopada z občutki\, da je ostal sam. \nOnkraj Obraza / Beyond the face \nAnja Resman (SPOK Films\, University of Nova Gorica) \n2024\, Slovenia\, Croatia\, 9’50” \nMed čiščenjem svojega stanovanja po očetovi smrti mlad fant podoživlja spomine iz svojega otroštva\, ki jih je potlačil globoko v svojo podzavest. \nZaljubiti se v Greto / Falling for Greta \nGustavo Arteaga \n2023\, UK\, 11’16” \nKo ljubezen potrka na vrata\, se Gretin svet obrne na glavo. Naraščanju njene strasti slediju tudi zapleti\, a prihaja sprememba v obliki vode. \nOčetova pisma / Father’s letters / Papiny pis’ma\, Папины письма \nAlexey Evstigneev (Moderato\, Mimesis) \n2024\, France\, Russia\, 12’10” \nLeta 1934 profesorja Vangengheima obsodijo na Gulag na Solovkih. Medtem ko se pretvarja\, da je na velikem raziskovalnem potovanju\, v pismih hčerki Eleonori pripoveduje domišljijske zgodbe in jo ščiti pred resnico\, da je bil obsojen kot »izdajalec domovine«. \n  \nJoko  \nIzabela Plucińska (Animoon\, Las Sztuki Foundation\, Clay Traces\, Maur Film) \n2024\, Poland\, Germany\, Czech Republic\, 15′ \nJoko je mlad moški\, ki z delom v rafineriji preživlja celotno družino. Ob drugi obletnici njegove zaposlitve Joko in njegovi sodelavci doživijo presenečenje\, ko srečajo mestne veljake\, ki mu naročijo\, naj jih nosi na svojem hrbtu proti plačilu. \nMadeleine  \nRaquel Sancinetti \n2023\, Canada\, 15′ \nVsak teden Raquel (41)\, brazilska imigrantka\, obišče svojo prijateljico Madeleine (107) v domu za ostarele v Montrealu in jo skuša prepričati\, naj gre malo ven. Starejša gospa se upira: zunaj nima več kaj za početi. \n[S]  \nMario Radev \n2024\, UK\, Poland\, Bulgaria\, 12’33” \nUmetniško delo\, ki razkriva življenjsko dobo neskončnosti. Film raziskuje potopitveno zanko organskih oblik in razmišlja o prepletenosti narave življenja in umetnosti. \nZbogom / Adiós \nJosé Prats (NFTS) \n2024\, UK\, 8’31” \nMed lovskim dnem na španskem podeželju se oče težko sprijazni s tem\, da se njegov odrasli sin seli v tujino\, in se spopada z občutki\, da je ostal sam. \nOnkraj Obraza / Beyond the face \nAnja Resman (SPOK Films\, University of Nova Gorica) \n2024\, Slovenia\, Croatia\, 9’50” \nMed čiščenjem svojega stanovanja po očetovi smrti mlad fant podoživlja spomine iz svojega otroštva\, ki jih je potlačil globoko v svojo podzavest. \nZaljubiti se v Greto / Falling for Greta \nGustavo Arteaga \n2023\, UK\, 11’16” \nKo ljubezen potrka na vrata\, se Gretin svet obrne na glavo. Naraščanju njene strasti slediju tudi zapleti\, a prihaja sprememba v obliki vode. \nOčetova pisma / Father’s letters / Papiny pis’ma\, Папины письма \nAlexey Evstigneev (Moderato\, Mimesis) \n2024\, France\, Russia\, 12’10” \nLeta 1934 profesorja Vangengheima obsodijo na Gulag na Solovkih. Medtem ko se pretvarja\, da je na velikem raziskovalnem potovanju\, v pismih hčerki Eleonori pripoveduje domišljijske zgodbe in jo ščiti pred resnico\, da je bil obsojen kot »izdajalec domovine«. \n  \nJoko  \nIzabela Plucińska (Animoon\, Las Sztuki Foundation\, Clay Traces\, Maur Film) \n2024\, Poland\, Germany\, Czech Republic\, 15′ \nJoko je mlad moški\, ki z delom v rafineriji preživlja celotno družino. Ob drugi obletnici njegove zaposlitve Joko in njegovi sodelavci doživijo presenečenje\, ko srečajo mestne veljake\, ki mu naročijo\, naj jih nosi na svojem hrbtu proti plačilu. \nMadeleine  \nRaquel Sancinetti \n2023\, Canada\, 15′ \nVsak teden Raquel (41)\, brazilska imigrantka\, obišče svojo prijateljico Madeleine (107) v domu za ostarele v Montrealu in jo skuša prepričati\, naj gre malo ven. Starejša gospa se upira: zunaj nima več kaj za početi. \n[S]  \nMario Radev \n2024\, UK\, Poland\, Bulgaria\, 12’33” \nUmetniško delo\, ki razkriva življenjsko dobo neskončnosti. Film raziskuje potopitveno zanko organskih oblik in razmišlja o prepletenosti narave življenja in umetnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\ndeli na \n\n\nFb\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/drugi-obrat-na-stoptrik-2025-06-26-21-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/06/DrugiOBRATnaStopTrik-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250609T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250609T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250529T030144Z
LAST-MODIFIED:20250530T062504Z
UID:92933-1749492000-1749492000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Michal Bobrowski: Sovjetsko-jugoslovanske filmske koprodukcije kot instrument kulturne diplomacije
DESCRIPTION:Cikel Filmski pogled\n\n\n\n\nMichal Bobrowski: Sovjetsko-jugoslovanske filmske koprodukcije kot instrument kulturne diplomacije\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV ponedeljek\, 9. 6. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Michala Bobrowskega o sovjetsko-jugoslovanski filmski koprodukciji kot instrumentu kulturne diplomacije. \n\n\n\n\n\n\nKompleksni politični odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni so se izrazili tudi skozi filmsko sodelovanje. Skozi širše intertekstualno ozadje bomo obravnavali filma V gorah Jugoslavije (1946) in Aleksa Dundić (1958)\, ki odražata napetosti in preobrate v odnosih med državama od povojnega obdobja do poststalinistične otoplitve. V gorah Jugoslavije (1946)\, sovjetski film\, posnet v Jugoslaviji\, si partizansko pripoved prisvoji skozi stalinistično ideološko optiko in jo uokviri kot podaljšek sovjetskega osvobodilnega diskurza. Zgodba o njegovi produkciji\, distribuciji in recepciji uteleša asimetrično dinamiko kulturne moči pred razkolom leta 1948. Desetletje pozneje\, v obdobju Nikite Hruščova\, sta državi koprodukcijsko posneli film\, ki naj bi simboliziral nov začetek kulturnega in političnega sodelovanja. Aleksa Dundić (1958)\, film\, ki izpolnjuje označevalce\, značilne za podžanr „rdeči vestern“\, predstavlja močno mitologizirano zgodbo naslovnega junaka\, ki se je kot Srb boril na ukrajinski fronti boljševiške revolucije in je spadal med ikonične idole sovjetske revolucionarne umetnosti \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMichał Bobrowski \n\n\n\n\n\n\nje soustanovitelj in programski direktor festivala StopTrik MFF. Leta 2010 je pridobil doktorat iz filmskih študij. Leta 2012 je objavil knjigo “Akira Kurosawa: The Artist of the Borderlands (Umetnik obmejnih območij)”. Kot gostujoči profesor je predaval na MOME Moholy-Nagy University of Art and Design v Budimpešti in na Tainan National University of the Arts (Tajvan\, 2015). Je avtor številnih akademskih člankov (v poljščini in angleščini) na področju filmskih študij. Leta 2015 je bil član znanstvenega odbora Mednarodne akademske konference “Twisted Dreams of History. Subversiveness and Deformation in Animated Film from V4 Countries”. Je sourednik monografije “Obsession. Perversion. Rebellion. Twisted Dreams of Central European Animation” (2016). Od leta 2014 je Michał Bobrowski selektor tekmovalnega programa animiranih filmov na festivalu Etiuda & Anima IF (Krakov)\, član svetovalnega odbora “Homo Felix”\, mednarodni reviji za animirani film na Slovaškem. Je tudi sodelavec festivala Animateka (Ljubljana) in programer (StopTrik IFF; “Not Only Schindler”\, Kraków\, 2013-2014\, v sodelovanju z Zgodovinskim muzejem mesta Krakov; filmski program\, ki je spremljal mednarodno akademsko konferenco “Twisted Dreams of History”). Od leta 2018 poučuje kulturo animiranega filma\, medijskih študij ter ameriškega\, japonskega in poljskega filma na Inštitutu za kulturne študije na Fakulteti za humanistiko\, na Univerzi Maria Curie Skłodowska v Lublinu. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/michal-bobrowski-sovjetsko-jugoslovanske-filmske-koprodukcije-kot-instrument-kulturne-diplomacije-2025-06-09-18-00-00-2/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/05/TF-MichalBobrowski-1024x819-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250513T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250513T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250430T020137Z
LAST-MODIFIED:20250505T071518Z
UID:90427-1747159200-1747159200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Tomaž Gašparič: Low budget to No budget – Metamorfoze slovenskega glasbenega videospota
DESCRIPTION:13. 5. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTomaž Gasparič: Low budget to No budget – Metamorfoze slovenskega glasbenega videospota\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 13. 5. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Tomaža Gašpariča o metamorfozi slovenskega glasbenega videospota. \n\n\n\n\n\n\nGlasbeni videospot sodi med najbolj eklektične in divergentne avdiovizualne žanre. S prihodom novih medijev se je žanrska heterogenost zgolj še povečevala. Klasičnim\, performativnim\, narativnim\, animiranim in abstraktnim vizualizacijam so se pridružili še številni novi podžanri. Kje v tem večdimenzionalnem svetu stoji slovenska glasbena video-produkcija? \n\n\n\n\n\n\nSlovenski videospot že od nekdaj hodi po poteh nizko proračunskih produkcij. Takšno vedenje pogojuje majhnost glasbenega trga. V zadnjem desetletju je cenovna dostopnost novih tehnologij povzročila rast “brezproračunskih” produkcij. \n\n\n\n\n\n\nKako izdelati kakovosten videospot z mikro proračunom? Na predavanju se bomo seznanili s temelji filmskega jezika\, ustvarjalnimi\, tehničnimi in stroškovnimi vidiki ter z zakonitostmi lansiranja na osrednjih in družbenih medijih. Ob ogledu slovenskih videospotov si bomo ogledali avdiovizualne presežke\, pa tudi bizarne in anekdotične primere ter izmenjali mnenja. Predavanje je primarno namenjeno mladim glasbenikom in video ustvarjalcem\, pa tudi vsem\, ki jih zanimajo ozadja slovenske videospotovske produkcije. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nTomaž Gasparič \n\n\n\n\n\n\nDolgoletni urednik video-glasbenih oddaj (Vidospotnice\, Točka\, Videotrak/Videonoč)\, producent TV promocije na Televiziji Slovenija\, pa tudi scenarist\, videografer\, CGI artist in montažer\, ki je sestavil na stotine televizijskih trailerjev. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani\, na Doba Fakulteti v Mariboru pa se je osredotočil na marketing družbenih medijev in odnose z javnostmi. Znanja iz vizualnih komunikacij in scenaristike je nadgrajeval s predavatelji in mentorji kot so scenaristka Linda Aronson\, pomočnik dir. danske filmske akademije Arne Bro\, dr. Igor Koršič\, dr. Milena Mileva Blažič\, Miha Mazzini in mag. Hanka Kastelicova\, izvršna producentka dokumentarcev na HBO. Dobrih 14 let se je z video-produkcijo srečeval tudi kot bas kitarist in avtor skladb. Njegove izkušnje tako iz glasbene kot video produkcijske plati prinašajo mnogostranski vpogled v nastajanje in selekcijo glasbenih avdiovizualnih del v Sloveniji. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tomaz-gasparic-low-budget-to-no-budget-metamorfoze-slovenskega-glasbenega-videospota-2025-05-13-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/04/TFmaj-1024x819-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250408T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250408T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250401T020109Z
LAST-MODIFIED:20250402T062920Z
UID:87382-1744135200-1744135200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Veronika Zakonjšek: Mladinski film: upornik(i) z razlogom
DESCRIPTION:8. 4. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek: Mladinski film: upornik(i) z razlogom\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 8. 4. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Veronike Zakonjšek z naslovom Mladinski film: upornik(i) z razlogom. \n\n\n\n\n\n\nMladinski film je eden bolj razvejanih\, težko definiranih in neulovljivih žanrov\, ki v najširšem\npomenu označuje filme o najstnikih\, sicer pa pripoveduje zgodbe o mladosti\, odraščanju\, prvih ljubeznih\, intenzivnih odnosih med vrstniki\, konfliktih s starejšo generacijo ter institucionalnim upravljanjem mladine s strani šole in družine. Gre za hibriden in hitro spremenljiv žanr\, ki že od svojega nastanka v petdesetih letih prejšnjega stoletja zasleduje doživljanje čim bolj intenzivnih in skrajnih izkušenj ter v svojem jedru nosi nekaj mladostniško neukrotljivega\, razposajenega\, radikalnega\, pustolovskega\, junaškega in neizkustvenega. A kako se je mladinski film sploh razvil in svoje ameriške korenine razrasel v nacionalne kinematografije celega sveta? Na kakšen način so nas mladinski filmi oblikovali\, kateri mladinski filmi so definirali zadnje desetletje in ali filmi\, ki jih za mlade pišejo odrasli\, res lahko ustrezno nagovorijo sodobne najstniške probleme? \n\n\n\n\n\n\n\nPrimeri filmov: \n\nKaj ti je deklica (2025\, Urška Djukić)\,\nLady Bird (2017\, Greta Gerwig)\,\nMorena (2021\, Antoneta Alamat Kusijanović)\,\nHow to Have Sex (2023\, Molly Manning Walker)\,\nDej mi\, no! (2011\, Jannicke Systad Jacobsen)\n\,Boyhood (2014\, Richard Linklater).\n\n\n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nVeronika Zakonjšek \n\n\n\n\n\n\nje filmska kritičarka in publicistka\, ki redno piše za revije Ekran\, Kino! in časopis Dnevnik. Je vodja strokovnega programa Festivala slovenskega filma\, predsednica Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI\, kot članica mednarodnega združenja filmskih kritikov pa redno zaseda mednarodne festivalske žirije (Rotterdam\, Viennale\, Luxor African Film Festival ipd.). Sodeluje tudi s filmskimi festivali\, kot sta Kino Otok in Animateka ter je letošnja prejemnica priznanja revije Ekran za mlado in perspektivno filmsko kritičarko. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo. V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje nasploh osvetliti z manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove ter film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev in raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore ter ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas bodo usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/veronika-zakonjsek-mladinski-film-upornik-i-z-razlogom-2025-04-08-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/04/FPVeronikaZakonjsek-1024x819-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250325T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250325T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250318T020121Z
LAST-MODIFIED:20250321T071757Z
UID:86182-1742925600-1742925600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Robert Kuret: Telesna grozljivka: doba ekscesa
DESCRIPTION:25. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret: Telesna grozljivka: doba ekscesa\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 25. 3. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije\, na predavanje Roberta Kureta z naslovom Telesna grozljivka: doba ekscesa. \n\n\n\n\n\n\nDoba ekscesa. Lasch: meje so nejasne. Jameson: shizofrenija je podoba postmoderne stopitve v poznem kapitalizmu. Deleuze & Guattari: stroji interpelirajo ljudi kot subjekte in jih integrirajo kot komponente. Deleuze & Guattari: shizofrenija prižene shiza povsem blizu živemu centru materije. Baudrillard: ne odtujitev od realnega\, ampak totalna bližina stvari. McLuhan: TV in mediji niso več le vizualni\, ampak taktilni. Fisher: telo ni več zaprt organizem\, ampak je sposobno mutacije\, fuzije s kapitalom in blagom. Fisher: gotsko telo. Celotno telo postane seksualizirano: biološko-reproduktivno seksualnost nadomesti maksimiziranje stimulacije in udar na vse čute. Maxu Rennu v Videodromu na trebuhu zraste vaginalna odprtina\, Alexia v Titanu zanosi z avtomobilom. Krašovec: ne gre več za ideologijo\, ampak za okužbo. Telesna grozljivka je žanr\, ki razkriva metode afektivnega preoblikovanja\, obenem pa ravno kot žanr te iste metode vedno znova prižene tudi do novega roba. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nRobert Kuret \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi profesor slovenščine. Predvsem se ukvarja s kritiko in esejistiko na področjih filma in literature. Je redni literarni kritik za Delove Književne liste in Literaturo\, redni filmski kritik in esejist za reviji Ekran in KINO!\, objavlja pa tudi v Vrabcu Anarhistu\, Dialogih\, Arsliteri in Razpotjih. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije ter magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, obenem pa je tudi avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organizirata Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory. Soorganizator je Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/robert-kuret-telesna-grozljivka-doba-ekscesa-2025-03-25-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/FP_RrobertKuret.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250314T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250314T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250311T020056Z
LAST-MODIFIED:20250312T073312Z
UID:85781-1741975200-1741975200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Umetniki za umetniško izobraževanje: zaključna razstava
DESCRIPTION:14. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nUmetniki za umetniško izobraževanje: zaključna razstava\nV petek\, 14. 3. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na zaključno razstavo umetniških del\, ki v zadnjih dveh tednih nastajajo izpod rok 20 dijakov_inj iz Pule in Zadra. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVlogo mentoric in mentorja ustvarjalnih delavnic so v letošnjem letu prevzele_i: \n– filmska animatorka\, intermedijska umetnica Asja Trost\, ki izvaja delavnico sitotiska in ulične umetnosti\, \n– stop animator in režiser Miloš Tomić\, ki izvaja delavnico stop animacije\, \n– vizualna umetnica Metka Zupančič\, ki izvaja delavnico angažiranega kolaža\, \n– kiparka in oblikovalka gline Manja Fürst\, ki izvaja delavnico izdelovanja keramike. \n\n\n\n\n\n\n\n\nNa ogled bodo dela narejena v tehnikah stop animacije\, sitotiska\, kolaža in keramike. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nProjekt Umetniki za umetniško izobraževanje je sofinanciran iz programa Erasmus+ in Urada RS za mladino. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/umetniki-za-umetnisko-izobrazevanje-zakljucna-razstava-2025-03-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/DSF8161-scaled-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250311T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250311T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250304T020107Z
LAST-MODIFIED:20250310T073159Z
UID:85302-1741716000-1741716000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Matic Majcen: Netflix – kritični pogled
DESCRIPTION:11. 3. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen: Netflix – kritični pogled\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 3. 2025\, te v okviru Cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT\, prostor umetnosti in participacije na predavanje Matica Majcna z naslovom Netflix – kritični pogled. \n\n\n\n\n\n\nNetflix je v zadnjem desetletju popolnoma spremenil način gledanja filmov. Ljubiteljice in ljubitelji filmov in serij po vsem svetu so do danes že popolnoma sprejeli dejstvo\, da je za ceno ene kino vstopnice mogoče dobiti celo kraljestvo filmskih izdelkov in to s pritiskom gumba na daljincu. Ampak po drugi strani pa ima ta prehod k pretočnim ponudnikom tudi daljnosežne posledice. Ne gre samo za grožnjo kinematografskemu načinu predvajanja filmov\, gre celo za to\, da Netflix postopoma redefinira naše pojmovanje tega\, kako nasploh izgledajo filmi in TV serije. V predavanju se bomo poglobili v razvoj in zakulisne prakse tega ponudnika\, ki kažejo\, da Netflix morda ni nedolžni znanilec nove dobe gledanja filmov\, ampak predvsem korporacija\, katere prakse moramo vseskozi imeti pod kritičnim drobnogledom. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMatic Majcen \n\n\n\n\n\n\n(roj. 1980) je filmski kritik\, novinar in urednik. O filmu piše za vrsto slovenskih medijev: za Večer recenzira redni filmski program in poroča s filmskih festivalov v Cannesu\, Benetkah in Berlinu\, pri reviji Dialogi opravlja delo urednika za področje filma. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem poosamosvojitvenem filmu ter je aktiven na področju filmskega izobraževanja\, v sklopu česar redno predava v slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Je avtor knjig Slovenski poosamosvojitveni film: institucija in nacionalna identiteta (2015) in Kubrickova Odiseja v vesolju (2018). Leta 2009 je ustanovil projekt Podoba-Glasba\, v sklopu katerega se ukvarja z zgodovino in teorijo glasbenega videa\, obenem pa vodi tekmovalni program glasbenega videa na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/matic-majcen-netflix-kriticni-pogled-2025-03-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/03/maticmajcen-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250228T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250228T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250218T143924Z
LAST-MODIFIED:20250224T071834Z
UID:84449-1740765600-1740765600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati
DESCRIPTION:27. 2. 2025 ob 18.00\, Sodni stolp \nAndraž Rožman: Tega se ne da izbrisati\nV četrtek\, 27. 2. 2025\, te ob 18.00 vabimo v Sodni stolp na pogovor s pisateljem Andražem Rozmanom. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nČe ste ljubitelji pisanja nobelovke Svetlane Aleksijevič\, morate spoznati tudi literaturo Andraža Rožmana\, pisatelja in nekdanjega novinarja\, ki s tenkočutno\, a brezkompromisno prozo pričuje o tem\, o čemer se skorajda ne da\, noče\, ne želi govoriti; o čemer nenazadnje v naši družbi še zmeraj molčimo. Bomo uspeli izbrisati tudi to\, kar izbrisani in njihovi bližnji nosijo v sebi več kot 30 let po najbolj množičnem kršenju človekovih pravic v Sloveniji? Ne\, kajti tega se ne da izbrisati. \n\n\n\n\n\n\nZ avtorjem Andražem Rožmanom in gostoma Slavico Đuričić ter Irfanom Beširevićem se bo pogovarjala Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nDogodek organiziramo Pekarna Magdalenske mreže\, Mariborska knjižnica\, Amnesty International Slovenija in Kulturna četrt Minoriti. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAndraž Rožman \n\n\n\n\n\n\nse je rodil leta 1983 v Novem mestu\, nato pa večino življenja preživel v Mengšu in Ljubljani. Diplomiral je iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in je več kot 15 let delal kot novinar. Od nekdaj sta ga najbolj privlačila reportaža in intervju\, predvsem pa zgodbe ljudi\, katerih glas ni slišan. Pri svojem delu se večinoma giblje med novinarstvom\, dokumentaristiko in leposlovjem. V zadnjem času se posveča predvsem pisateljevanju. Leta 2019 je pri Založbi Goga izšel njegov prvenec\, dokumentarni roman Trije spomini\, s katerim je bil nominiran za nagrado kresnik. Tudi z drugim romanom Titov sin je bil izbran v deseterico nominirancev za nagrado kresnik. Dokumentarni roman Tega se ne da izbrisati je njegova tretja knjiga\, temelji pa na pričevanjih ljudi\, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/andraz-rozman-tega-se-ne-da-izbrisati-2025-02-28-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/02/IMG_5747_VSCO-1024x817-3.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250211T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250211T180000
DTSTAMP:20260807T173952
CREATED:20250128T020108Z
LAST-MODIFIED:20250131T071433Z
UID:82968-1739296800-1739296800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Anja Radaljac: (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti
DESCRIPTION:11. 2. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nAnja Radaljac: (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 11. 2. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Anje Radaljac\, naslovljeno (Ne)samoumevnosti v reprezentaciji drugosti. \n\n\n\n\n\n\nPredavanje se bo naslanjala na analizo filma Meja\, (Gräns\, 2018) in bo raziskovalo vprašanje pogostih zdrsov v reprezentaciji drugosti\, ki neredko ni dovolj kompleksna ter prikazuje na kakšen način poskuša film Meja (Gräns) te načine pervertirati. Osrednje filmske osebe raziskuje na preseku drugosti\, ki prek odsotnosti idealizacije politično kompleksno pristopajo k kontekstualizaciji drugosti v svetu. Osrednje teme\, ki se jih bo predavanje dotikalo so vprašanje nečloveške živali in njenega mesta v sodobnih družbah\, drugost\, grdost\, ksenofobija\, trans-politike in ekologija. Po predavanju bo sledil pogovor s predavateljico\, ki ga bo vodila Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nAnja Radaljac \n\n\n\n\n\n\nje pisateljica\, prevajalka\, literarna ter gledališka kritičarka (Delo\, Radio Ars\, Literatura) ter soustanoviteljica in sourednica spletnega portala Animot. Doslej je izdala tri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014\, LUD Literatura)\, esejistično delo Puščava\, klet\, katakombe (2016\, Litera) ter roman Punčica\, prav tako pri založbi Litera (2022). \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Pekarna Magdalenske mreže in Film Factory\, soorganizira ga Mariborska knjižnica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/anja-radaljac-ne-samoumevnosti-v-reprezentaciji-drugosti-2025-02-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/01/FP1-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR