BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20210101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220610T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220610T180000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220421T080005Z
LAST-MODIFIED:20220606T062503Z
UID:21014-1654884000-1654884000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Najraje bi se udrla v zemljo
DESCRIPTION:Lina Akif\, Maša Grošelj\, Varja Hrvatin\, Vid Merlak in Mia Skrbinac\nNajraje bi se udrla v zemljo\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.melara.si/?p=862\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/najraje-bi-se-udrla-v-zemljo-2022-06-10-18-00-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-23.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220605T183000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220605T183000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220421T072651Z
LAST-MODIFIED:20220526T101114Z
UID:20993-1654453800-1654453800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Emigranta
DESCRIPTION:Sławomir Mrożek\nEmigranta\nRežija: Nina Ramšak Marković\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/emigranta\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/emigranta-2022-06-05-18-30-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-13.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220604T183000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220604T183000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220421T072645Z
LAST-MODIFIED:20220523T064416Z
UID:20986-1654367400-1654367400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Učinek
DESCRIPTION:Lucy Prebble\nUčinek\nRežija: Eva Nina Lampič\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/ucinek\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ucinek-2022-06-04-18-30-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-10.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220523T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220523T200000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220412T070609Z
LAST-MODIFIED:20220504T072420Z
UID:20528-1653336000-1653336000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Proslava
DESCRIPTION:Ivor Martinić\, Navid Fadaee Nazer\, Mojca Marič\nProslava\nPort of Dreamers / Pristanišče sanjačev\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 30. september 2020\, Mali oder\n\nPremiera 1 — 30. septembra 2020 na Malem odru\nPremiera 2 — 1. oktobra 2020 na Malem odru\nPremiera julija 2021 na Dubrovniškem poletnem festivalu \nMednarodni evropski projekt o beguncih\, o temi\, ki razdvaja svet \nUprizoritev Proslava v izvedbi Drame SNG Maribor je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta z naslovom Pristanišče sanjačev (Port of Dreamers)\, ki je pod okriljem Ustvarjalne Evrope potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor\, Novi Sad in Dubrovnik)\, sofinancirala pa ga je Evropska komisija. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev. \nPred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so v SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice\, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti\, spola in izobrazbe\, živeči v Mariboru\, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran\, Tunizija\, Eritreja\, Španija\, Argentina\, Rusija …). Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo\, ki je služilo za nastanek teksta naše\nuprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja\, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava\, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic opravila obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka\nin lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci). \nVsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo\, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015. \nIvor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike\, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura\, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe\, kako današnja politika “upravlja naša življenja”. Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije\, zlasti njeno dvoličnost\, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim\, kar politiki\ngovorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij\, in tistim\, kar se dejansko dogaja na terenu. \nVzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil “neljub jezikovni spodrsljaj”\, ki pa je v časih “politične korektnosti”\, ko je treba zelo paziti\, kaj govoriš\, lahko usoden\, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju\, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini\, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o “končni rešitvi” judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen\norganizirajo priložnostno proslavo\, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. \nV drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo\, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja\, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009\, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist\, bil zaradi tega zaprt in mučen\, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz\ndržave. \nIz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj\, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: “Ali imaš pravico živeti drugje\, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje\, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?” \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nMaša Žilavec\nVojko Belšak\nMatevž Biber\nPetja Labović \nDramaturg Vili Ravnjak\, scenograf in oblikovalec luči Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, skladatelja Gašper Torkar in Julija Đorđević\, lektorica in prevajalka Mojca Marič \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/proslava-2022-05-23-20-00-00/2022-05-23/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header-proslava1_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220107T112211Z
LAST-MODIFIED:20220111T082157Z
UID:15513-1652558400-1652558400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Ne ti meni Alice (once again)
DESCRIPTION:Avtorski projekt\n\n\nPremiera: 22. april 2022\, Mali oder\n\nSkok v nonsens luknjo\, ultimativni prostor igre \nIdeja za projekt Kabaret pri Belem zajcu se je porodila umetniškemu direktorju Drame Aleksandru Popovskemu\, ki je Carrollovo Alico v čudežni deželi ponudil kot platformo za ustvarjanje igralskih avtorskih projektov\, s katerimi bi omogočil snovanje drznega in inovativnega umetniškega izražanja onstran uveljavljenih gledaliških praks. \nIgralca Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker in Petja Labović sta v sklopu Kabareta pri Belem zajcu zasnovala “duo projekt” Ne ti meni Alice. Za izhodišče sta vzela dejstvo\, da je Lewis Carroll prvi (in še vedno največji) mojster nonsens literature. Njegova klasična literarna umetnina\, arhetipski primer nonsens žanra\, Alice’s Adventures in Wonderland in Through the Looking-Glass\, je bila iztočnica za njun padec v zajčjo luknjo. Potovanje skozi znano zgodbo je zgolj abstraktno asociativen\nokvir\, ki razpira široka polja znotraj generacijskih približevanj in odmikanj med igralcema\, ustvarjalcema\, idejnima snovalcema in kreatorjema ideje o nekem mladem moškem\, ki je lahko tudi zajec\, in neki ženski\, neAlici\, ki je sicer v primernih in spodobnih letih\, a jih ni vajena. \n“O\, bog\, kako je danes vse čudno. Včeraj je bilo še vse tako kot po navadi … zdaj pa\, kar tako čez noč … kot da zjutraj\, ko sem vstala\, več ne bi bila ista … kot da bi se čez noč spremenila\, ampak če nisem več ista\, sledi vprašanje\, kdo za boga milega pa sem?! Kdo sem?” \nProjekt\, ki se je hotel izmotati iz “luknje” že v prejšnji sezoni\, se bo skozi dodatno časovno distanco\, ki jo je ustvarjalcem nehote omogočila koronska situacija\, napajal tudi v drugih besedilih\, med drugimi tudi pri Samuelu Beckettu\, za katerega nemški teatrolog Siegfried Melchinger pravi: “Beckettovo gledališče nima skoraj nobenega opravka s tistim\, kar imenujemo ‘absurdno’. Je popolnoma racionalno: kaže resnico.” Beckett na način teihoskopije opisuje stanja človeka in sveta\, v katerem se\nje znašel. Z neprizanesljivim distanciranim pogledom opazovalca\, ki sega v jedro eksistence\, v prostore prisilnega sobivanja\, čakanja\, praznin\, niča\, slika človeška bitja\, ki so vsak na svoj način poškodovana\, onemogočena\, zaznamovana. Daleč od Instagram popolnosti\, daleč do sanjskih pobegov\, bližje nočni mori ali distopiji. \nV avtorskem projektu Ne ti meni Alice se paralelni svetovi združujejo v nori\, nelogični\, zabavni\, nekorektni\, komunikativni\, brezmejno odprti\, glasbeno pestri in predvsem brezsmiselni uprizoritvi\, kjer bo gledalec tudi snovalec in lahko neobremenjeno vedno mislil hkrati prav in narobe. \n\nZasedba\nNataša Matjašec Rošker\nPetja Labović \nAvtorska ekipa Petja Labović\, Nataša Matjašec Rošker\, Mateja Kokol\, Nina Rajić Kranjac\, Valentina Turcu\, Maja Borin\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Kašnik\, kostumografinja Suzana Rengeo\, avtor glasbe August Adrian Braatz\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ne-ti-meni-alice-once-again-2022-05-14-20-00-00/2022-05-14/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Alicaa_h-6.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220402T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220402T200000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220328T134015Z
LAST-MODIFIED:20220329T121222Z
UID:19455-1648929600-1648929600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Snežinka
DESCRIPTION:Mike Bartlett\nSnežinka\nRežija: Jure Novak \n\n\nPredstava traja 1 uro in 20 minut ter nima odmora.   Premiera: 14. december 2021\, Mali oder\n\nBožična igra o oddaljenosti in bližini \nV bridkem in ganljivem dramskem delu z naslovom Snežinka se britanski dramatik Mike Bartlett (1980) – eden najzanimivejših talentov zadnjega časa – sooča z aktualnim generacijskim prepadom\, točneje z vprašanji tako imenovane milenijske generacije\, in z odgovori\, ki jim jih zmorejo ponuditi generacije njihovih staršev. V osrčju te mojstrsko napisane aktualne zgodbe leži Bartlettova zmožnost razgrnitve in zagovora obeh strani konflikta: oče Andy in hči Maya\, ki zadnja tri leta nista\nspregovorila\, sta se po materini smrti povsem odtujila. Zdaj se bosta srečala na predbožični večer. Andy se v dolgem uvodnem monologu\, čakajoč na hčerin prihod\, samoizprašuje\, ugotavlja\, ugiba …: “Nisem prav hudo navdušen nad tem\, da bi se ti opravičeval. Mislim\, ne vem\, zakaj bi se moral. Ne vem\, kaj se je zgodilo\, ti si odšla. A malce me je strah\, da se zdaj prav zato vračaš.” Maya pa\, kot bi proti koncu odgovarjala na te njegove začetne misli\, pravi: “Bila sem kruta do tebe\, ko se je to\nzgodilo\, in zato se ti opravičujem. Ampak imela sem petnajst let in vsega tega ne bi smel jemati tako osebno in ne bi me smel obravnavati tako\, kot si me. Sprašuješ me\, zakaj sem prišla\, zakaj vse to. Oprosti\, če si mislil\, da prihajam zato\, da bi ostala. Ne bom. Hotela sem ti povedati te stvari\, se opravičiti za vse\, kar sem naredila narobe …” \nSvež\, pronicljiv in oster Bartlett pravi\, da Snežinka prvobitno govori o domu in identiteti. A nesporazum očeta in hčerke ni skrčen zgolj na družinsko zgodbo\, gre za veliko širši diapazon\, ki bi mu lahko rekli kar razkol “zeitgesta”. V besedilo so vpisani brexit in veganstvo\, identitetne politike in ponovni vzpon desnic\, kriza moškosti in četrti val feminizma. V na videz lahkotni aktualnosti Bartlett najde način\, kako večne teme prepleta z živimi kulturnimi referencami\, kako razpira na prvi\npogled nerešljiva vprašanja v konkretno in človeško zgodbo. \nJure Novak – režiser\, avtor\, performer\, gledališki mentor\, tekstopisec\, prevajalec\, direktor Prešernovega gledališča Kranj –  si kot ključni režijski izziv zastavlja: “Zanima me\, kako zgodbo osvežiti in referenčno vpeti v naš čas in prostor\, obenem pa ji omogočiti\, da zadiha v svoji človečnosti.” \n\nZasedba\nAndy  – Gorazd Žilavec\nNatalie  – Liza Marijina \nMaya  – Julija Klavžar \nPrevod Jure Novak\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenografija in oblikovanje svetlobe Toni Soprano Meneglejte\, kostumografinja Dajana Ljubičić\, skladatelj Uroš Buh\, lektorica Mojca Marič\, asistent režiserja Marko Bratuš \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/snezinka-2022-04-02-20-00-00/2022-04-02/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/header-E37A5342_h-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220329T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220329T200000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220107T112153Z
LAST-MODIFIED:20220211T084011Z
UID:15497-1648584000-1648584000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Farma Orwell
DESCRIPTION:Luka Marcen in Tatjana Doma po motivih besedil Georgea Orwella\nRežija: Luka Marcen\n\n\nPremiera: 25. februar 2022\, Mali oder\n\nFarma\, ki govori o tem\, česar nočemo slišati \nKo začnem razmišljati o svobodi\, osebni ali družbeni\, ne morem mimo Georgea Orwella – moža\, ki je tako neskočno in hkrati tako artikulirano\, kritično ljubil resnico in svobodo. Moža\, ki je tako zelo razumel ustroj sveta\, da si je znal še predobro predstavljati\, kako bo izgledal in deloval svet tudi dobrih 70 let po njegovi smrti. Orwell se je zavedal\, da svet\, v katerem živimo\, verjetno ni najboljši od vseh zamisljivih svetov in niti ne gre na bolje. Vse svoje življenje si je prizadeval za\nizboljšanje položaja zatiranih in prezrtih ter o tem brez zadržkov govoril v svojih publicističnih in literarnih besedilih. Glasno in pogumno je zagovarjal socialistična načela\, obenem pa nasprotoval tako komunizmu kot izkoriščevalski kapitalistični miselnosti. S tem se je poudarjeno ukvarjal tako v svojih kultnih romanih (Živalska farma\, 1984) kot tudi v svojih izjemnih\, stilsko briljantnih esejističnih besedilih. \nV središču Orwellovega interesa je torej človek\, razpet med vse mogoče sisteme in njihove interese. Človek\, ki si ga je treba podrediti in ga voditi po svoje: imeti od njega ob čim manj stroških čim več profita. Ko se torej Orwell ukvarja s svobodo\, se vedno ukvarja tudi s principi in z mehanizmi manipulacije\, podrejanja\, nadzora\, regulacije vsakdanjega življenja … O tem gagajo\, čivkajo\, lajajo in krulijo že živali na Orwellovi Živalski farmi. In vse to je zelo podobno temu\, kar je dobra tri\ndesetletja kasneje Michael Foucault opredelil kot moderno obliko dresure. Kot novo obliko prakticiranja moči suverena\, ki najkasneje od konca 18. stoletja dalje nastopa v mnogoterih oblikah. Moč\, ki lahko mirno sobiva z drugimi oblikami moči. Moč nadzora\, ki ob samem nadzorovanju zahteva podrejenost\, katere učinek je občutek krivde\, “spoznanje”\, da se moramo popraviti. Moč\, katere rezultat sta pohlevnost in posledično nekritično sprejemanje družbenega vzorca\, namesto da bi ga presekali s\nspremembo. Kaj poleg tega sploh še ostane človeku? Koliko človeka sploh še ostane? Kako vztrajati v takem svetu in kako imeti še naprej občutek\, da živiš? Je tisto\, kar ostane\, res le nekaj do cela zrežiranega in vnaprej pripravljenega? Je le televizijski (resničnostni) šov? \nNaj nas to ne preslepi: tudi z zavedanjem vsega tega\, s poglobljenim branjem Orwella\, Foucaulta\, Koopmana in drugih\, z artikulirano mislijo na upor in z zvezkom z mislimi proti sistemu (tako kot Winston Smith iz romana 1984) nismo zares pripravljeni na boj s sistemom. Sistem nas bo vselej neopazno prehitel za korak ali dva. In nekdo nas bo gledal\, kako se neusmiljeno borimo\, prepričani\, da smo visoko nad tem\, da nas lahko kdo podredi\, nadzoruje ali manipulira. A ni prav v tem največja\npreslepljenost? \nFarma Orwell v režiji Luke Marcena\, predstavnika najmlajše generacije slovenskih  režiserjev\, bo ob sodelovanju izkušene dramaturginje Tatjane Doma poskušal v formi varieteja Orwellove misli in besede brati tudi skozi današnji zgodovinski trenutek. Ob tem pa premišljevati o principih in mehanizmih manipulacije\, nadzora in svobode\, ki si jo moramo nujno izboriti sami. Kajti kot nekje zapiše Orwell: “Najhuje je to\, kar pride potem.” \n\nZasedba\nNapoleon – Vladimir Vlaškalić\nDama – Eva Kraš\nCvilko  – Vojko Belšak\nMinimus – Mateja Pucko\nRdečko – Maša Žilavec\nDebelinko – Liza Marijina  \nAvtorja uprizoritvene predloge Luka Marcen in Tatjana Doma\, dramaturginja Tatjana Doma\, scenografinja Sara Slivnik\, kostumografinja Ana Janc\, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar\, koreografinja Lara Ekar Grlj\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, lektorica Metka Damjan \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/farma-orwell-2022-03-29-20-00-00/2022-03-29/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Orwell_h-6.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T200000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20220104T081440Z
LAST-MODIFIED:20220104T125514Z
UID:15106-1644436800-1644436800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Proslava
DESCRIPTION:Ivor Martinić po resnični zgodbi Navida Fadaeeja Nazerja\nPort of Dreamers / Pristanišče sanjačev\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 30. september 2020\, Mali oder\n\nPremiera 1 – 30. septembra 2020 na Malem odru\nPremiera 2 – 1. oktobra 2020 na Malem odru\nPremiera julija 2021 na Dubrovniškem poletnem festivalu \nMednarodni evropski projekt o beguncih\, o temi\, ki razdvaja svet \nUprizoritev Proslava v izvedbi Drame SNG Maribor je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta z naslovom Pristanišče sanjačev (Port of Dreamers)\, ki je pod okriljem Ustvarjalne Evrope potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor\, Novi Sad in Dubrovnik)\, sofinancirala pa ga je Evropska komisija. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev. \nPred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so v SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice\, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti\, spola in izobrazbe\, živeči v Mariboru\, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran\, Tunizija\, Eritreja\, Španija\, Argentina\, Rusija …). Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo\, ki je služilo za nastanek teksta naše\nuprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja\, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava\, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic opravila obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka\nin lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci). \nVsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo\, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015. \nIvor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike\, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura\, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe\, kako današnja politika “upravlja naša življenja”. Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije\, zlasti njeno dvoličnost\, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim\, kar politiki\ngovorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij\, in tistim\, kar se dejansko dogaja na terenu. \nVzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil “neljub jezikovni spodrsljaj”\, ki pa je v časih “politične korektnosti”\, ko je treba zelo paziti\, kaj govoriš\, lahko usoden\, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju\, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini\, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o “končni rešitvi” judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen\norganizirajo priložnostno proslavo\, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. \nV drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo\, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja\, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009\, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist\, bil zaradi tega zaprt in mučen\, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz\ndržave. \nIz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj\, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: “Ali imaš pravico živeti drugje\, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje\, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?” \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nMaša Žilavec\nVojko Belšak\nMatevž Biber\nPetja Labović \nDramaturg Vili Ravnjak\, scenograf in oblikovalec luči Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, skladatelja Gašper Torkar in Julija Đorđević\, lektorica in prevajalka Mojca Marič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/proslava-2022-02-09-20-00-00/2022-02-09/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header-proslava1_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T200000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20211206T121852Z
LAST-MODIFIED:20211228T123228Z
UID:12760-1642276800-1642276800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Pošta
DESCRIPTION:Rok Gregor Vilčnik rokgre\nPošta\nRežija: Juš A. Zidar\n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 28. februar 2020\, Mali oder\n\nAbsurdno tragična komedija o norostih našega časa \nPosebnost pisanja vsestranskega mariborskega ‘skribomana’ Roka Gregorja Vilčnika rokgreja (1968) je pomenska in dogajalna razplastenost\, ki aludira na vsemogoče norosti našega časa\, za katere sam pravi\, da jih lahko razumemo samo tako\, da jih ne\, in da je pomirjenje s tem pomemben del našega bivanja\, manipulacija s tem pa pomemben del ustvarjanja. \nSvojo najnovejšo absurdno tragično komedijo Pošta (2019) je Vilčnik postavil na poštni urad\, ki je včasih služil kot komunikacijski center\, danes pa je samo še eden od členov v verigi prenasičene potrošniške obsedenosti. Ta absurdna tragična komedija med drugim preizprašuje postavko časa\, ki na poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje. Spremenjeno delovanje ‘merilca’ se je zgodilo ob transformiranem življenju novodobnih uporabnikov časa in prostora – ‘priklopljenost’ na medmrežje je\nspremenila vse – čas v kibernetičnem prostoru teče hitreje kot v realnosti\, prostori\, kjer se je včasih komuniciralo\, so pozabljeni\, ljudje\, ki so se družili in povezovali\, so ‘odklopljeni’ od sveta in priklopljeni na splet. A svet internetnih povezav je\, zastrašujoče vizionarsko\, za časom in prostorom dokončno obračunal še s svojim očetom – z realno stvarnostjo. \n“Žunko\, Dellarea in Koritnik so trije karakterno povsem različni poštni uslužbenci\, ki vedno znova preigravajo iste komične situacije\, ki se med seboj razlikujejo le po zahtevah stranke\, ki se vsakokrat pojavlja v drugačni vlogi\,” pravi Vilčnik. \nUprizoritve se je lotil mlad up gledališke režije Juš A. Zidar\, ki o uprizoritvi pravi: “Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih\, ki živijo realnost\, ki jih frustrira\, in sta edino\, kar jim preostane\, edino\, s čimer se hranijo\, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju\, ki se morda nikoli ne zgodi. Torej zgodba o tem\, kako nam življenje odteka v iskanju hipnih rešitev\, da bi začasno osmislili temeljno nezadovoljenost s stvarno realnim v čakanju na neko drugačno življenje nekoč.”\nJuš A. Zidar je leta 2015 v koprodukciji z Dramo SNG Maribor že izvedel svojo diplomsko predstavo La Justice ali utrujajoče ravnovesje. \n\nZasedba\nŽunko  – Žan Koprivnik\nKoritnik – Blaž Dolenc\nDellarea – Gregor Podričnik\nStranka – Minca Lorenci \nScenograf in oblikovalec svetlobe Branko Hojnik\, svetovalec za gib Gregor Luštek\, kostumografka Tina Bonča\, skladatelj Jurij Alič\, lektorica Mojca Marič\, asistentka scenografa (študijsko) Nika Curk \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/posta-2022-01-15-20-00-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Posta-web_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20211226T103000
DTEND;TZID=UTC:20211226T120000
DTSTAMP:20260730T125044
CREATED:20211123T122748Z
LAST-MODIFIED:20211129T092845Z
UID:10784-1640514600-1640520000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Elvis Škorc\, genialni štor
DESCRIPTION:Janja Vidmar\, Maja Borin\nElvis Škorc\, genialni štor \nRežija: Mateja Kokol\n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora   Premiera: 16. januar 2021\, Mali oder\n\nDuhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju 11+ \nJanja Vidmar (1962)\, ena najbolj branih in nagrajevanih slovenskih mladinskih pisateljic\, je v romanu Elvis Škorc\, genialni štor (2018) izjemno spretna v situacijskem in besedilnem humorju pri obravnavanjih najstniških zagat – lahko bi rekli\, da je Elvis Škorc postal novodobni slovenski Jadran Krt. “Nova dramska forma je na svojstven način ulovila duh romana in se hkrati od njega osamosvojila. Nastala je duhovita uprizoritev\, ki ponuja vpogled v sodobno sladko-kislo družinsko\ndinamiko in na svojstven način kaže na smer izhoda ‘iz zagamane črne luknje’\,” pravi Maja Borin\, dramaturginja pri uprizoritvi in soavtorica dramatizacije. \nUprizoritev Elvis Škorc\, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika\, ki že od drugega razreda naprej ve\, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče\nPeter\, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet. \n“Če bi nas\, Škorce\, opisal s pomočjo kemije\, bi rekel\, da smo kot razpad v kemični reakciji\,” pravi Elvis. \nKo pa je mama nekega dne udarila z novico\, da je noseča\, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej\, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo\, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve\, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi\, ki ga meče pred noge Hane\, najlepšega genskega zapisa v zgodovini\, da se spopada z razredni frajerji\, ki so ga pretepli\, ponižali\, na Facebooku objavili video njegove riti … Vse\, kar ga pomirja v tem “sranju”\,\nv katerem se je znašel\, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme\, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo\, nastalo po številnih potresih sunkih\, bi Škorci kratko malo “pocrkali”. Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed\, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih. \nElvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu\, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter\, pravi roker: “Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase\, odloči se in stoj za svojo odločitvijo.” \nUprizoritev je režirala talentirana mlada mariborska režiserka Mateja Kokol\, ki je navdušila z mladinsko uprizoritvijo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. “Uprizoritev skozi kreativni laboratorij poskuša prisluhniti perspektivam predstavnikov različnih generacij v družini Škorc\, ki zaradi hipersveta in nemogočih socialnih razmer ne obvladujejo več kaosa življenjskih situacij. Ukvarjali smo se z družino kot primarno celico našega obstoja. Družino\, ki je takšna\, kot je – včasih\nvarna\, včasih nevarna. Včasih vesela. Včasih žalostna. Včasih mirna. Včasih razburkana …” \n\nZasedba\nElvis Škorc  – Matija Stipanič\nEla\, njegova desetletna sestra Hana\, devetošolka – Liza Marijina \nOče Peter  – Gorazd Žilavec\nMama Polona  – Minca Lorenci\nBabica Vilma  – Irena Varga\nSosed\, Učitelj\, Urban\, Elvisov sošolec\, Kris\, Elvisov sošolec  – Viktor Hrvatin Meglič \nDramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Gselman\, kostumografija ekipa uprizoritve \, skladatelj Aleš Zorec\, koreograf Gaj Žmavc\, korepetitor Robert Mraček\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalka svetlobe Mateja Kokol \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/elvis-skorc-genialni-stor-2021-12-22-11-00-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/DX_18_b.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR