BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20190101T000000
END:STANDARD
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20180325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20181028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20190912T180000
DTEND;TZID=UTC:20190912T210000
DTSTAMP:20260504T194848
CREATED:20211106T214752Z
LAST-MODIFIED:20211106T214752Z
UID:3338-1568311200-1568322000@kultura.maribor.si
SUMMARY:IMRE SZABÓ – DEVETDESETA
DESCRIPTION:Tema razstave »Devetdeseta« je prav avtorjev vojni opus\, trenutki\, ki jih je preživel na bojiščih na Hrvaškem\, v Bosni in na Kosovu\, poleg nekaterih zabeleženih dogodkov\, ki so se dogajali pred njimi\, ali pa vzporedno z njimi\, kot učinki posledic teh vojn v samem Beogradu.  \nImre Szabó v teh situacijah ne nastopa nujno\, ali pa sploh ne\, kot vojni reporter\, ampak kot priča časa\, ki iz svoje perspektive in voden z osebno intuicijo na malo globlji in kompleksnejši način beleži življenjske okoliščine prostora in situacij\, v katerih se je znašel. V prvem planu njegovih vojnih in družbeno angažiranih fotografij so predvsem ljudje in groteska estetike nacionalnih delitev v nastajanju\, ki pa so neizprosno vodile v globino konflikta.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/imre-szab-devetdeseta/
LOCATION:Fotografski muzej Maribor\n19 Koroška cesta Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1561373769637-TRG43KST3ONJ98N7PD4I_szabo.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20190530T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20190530T220000
DTSTAMP:20260504T194848
CREATED:20211106T215344Z
LAST-MODIFIED:20211106T215344Z
UID:3704-1559239200-1559253600@kultura.maribor.si
SUMMARY:MARIBOR NA DOKUMENTARNI FOTOGRAFIJI MOJSTRA BOGA ČERINA
DESCRIPTION:V izjemno čast in veselje nam je\, da so dedinje Boga Čerina muzeju podarile njegovo fotografsko dediščino. Naša kulturna dediščina!\nBogo Čerin se je rodil 5. avgusta 1947 v Mariboru. Za fotografijo ga je z zgledom že kot otroka navdušila mama. Z željo\, da bi ohranila na fotografijah pomembne in vesele družinske dogodke\, si je\, kot se je spominjal Bogo Čerin\, redno izposojala fotoaparat in fotografirala. K temu je pritegnila tudi sina Boga.\nČerina sta fotografija in fotografiranje do vstopa v Srednjo tehniško šolo že tako zaznamovala\, da si je s pomočjo očeta ob začetku šestdesetih let 20. stoletja kupil kakovosten fotoaparat. Fotografije\, ustvarjene s tem fotoaparatom\, so ga\, kot je omenil ob neki priložnosti\, dokončno potegnile v fotografski svet. S fotoaparatom je beležil kroniko razreda\, šole in življenja najstnikov\, pri tem pa že začel eksperimentirati s fotografskimi tehnikami. K dokončni odločitvi\, da mu fotografiranje postane življenjski poklic\, ga je spodbudil vodja fotografskega krožka na srednji šoli\, slavist prof. Jože Filo. Mlade navdušene fotografe je vodil skoraj neopazno\, jih le spremljal\, jim nevsiljivo sugeriral\, kaj naj fotografirajo in kako\, zato so se pravzaprav počutili kot samostojni fotografski ustvarjalci. V tem času se je Čerin poglabljal tudi v teorijo fotografiranja in fotografije. »To je bilo večkrat moje edino branje pred spanjem\,« je povedal.\nS pričetkom študija na Višji tehniški šoli v Mariboru se je zapisal dokumentarni fotografiji. Začel je sodelovati s študentskim listom Katedra\, kjer je sčasoma postal urednik fotografije. Po njegovi zaslugi je ostalo dokumentirano zelo razgibano mariborsko študentsko življenje druge polovice šestdesetih let 20. stoletja. Vsakdanji kruh si je pričel služiti kot fotoreporter Večera. V sedemdesetih letih je presedlal k osrednjemu slovenskemu časniku Delo\, kjer je ostal četrt stoletja. Njegovih fotografij ne najdemo samo v časniku Delo\, temveč tudi Delovih v revijah Jana\, Teleks\, Stop in od začetka izhajanja tudi v najbolj branem slovenskem časniku Slovenske novice. Obenem je ostal zvest Večerovi hiši. Med drugim je objavljal v Večerovi najbolj brani jugoslovanski reviji Kaj. Njegove dokumentarne in umetniške fotografije so bile objavljene tudi v zagrebškem Startu.\nBogo Čerin je v dokumentarno fotografijo zavestno vključeval nenavadne motive\, kot so ekstremne situacije v človeškem življenju\, najočitneje izražene v športu in v najbolj nesrečnih trenutkih na cestah. Pazil je na kompozicijo in estetiko motivov\, saj je vedel\, da edino to vzbudi pozornost občinstva.\nNjegove fotografske ambicije je povsem izpolnila umetniška fotografija ženskih aktov. Bila je nadaljevanje njegovih reporterskih posnetkov žena v življenjskem okolju\, ki do njih ni bilo vedno najprijaznejše. Z umetniško fotografijo aktov je postavil spomenik ženskosti in ženski lepoti.\nČeprav morda sam ni bil takega mnenja\, je tudi njegova reporterska fotografija močno zaznamovala dogodkov in prireditev polno življenje v severovzhodni Sloveniji od sredine šestdesetih let 20. stoletja do začetka novega stoletja. Skoraj ni bilo dogodka\, ki ga ne bi skozi svoj objektiv za zgodovino ohranil Bogo Čerin.\nBogo Čerin je na Pedagoški fakulteti v Mariboru med letoma 1989 in 2006 predaval fotografsko oblikovanje. Bil je med pobudniki ustanovitve Fotogalerije Stolp v Mariboru in od začetka do leta 1994 tudi njen vodja. Bil je član Fotokluba Maribor in njegov dvakratni predsednik\, med letoma 1978 in 1983 ter od 1995 do 2002. Postal je tudi član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije ter častni član številnih društev in fotografskih zvez. Med najprestižnejšimi je bilo njegovo članstvo v Londonskem salonu fotografije\, v katerega je bil sprejet leta 2000 kot prvi mojster fotografije iz Slovenije. Kot uglednega mednarodnega fotografa so ga vabili v žirije mednarodnih fotografskih razstav. Za svoje umetniške dosežke je prejel številne nagrade\, med njimi nagrado Mednarodne fotografske zveze (FIAP). Leta 2000 je francoska fotografska revija Photo med 40.000 prispelimi fotografijami iz 70 držav uvrstila Čerinove fotografije v finalni zbor. Prav tako so se njegove fotografije uvrstile v finale na fotografski razstavi v Tokiu leta 2001. Mojster umetniške fotografije Bogo Čerin je pripravil več kot štirideset samostojnih razstav in z njimi gostoval v številnih evropskih državah in drugod. Udeležil se je tudi več kot 560 skupinskih razstav in razstavljal na štirih celinah. Za svoje fotografsko umetniško ustvarjanje je prejel mednarodni naziv mojstra umetniške fotografije. Maribor se je njegovemu umetniškemu opusu poklonil leta 1997 s podelitvijo Glazerjeve listine za številne izjemne uspehe na fotografskih razstavah doma in v tujini.\nSpadal je med mednarodno uveljavljene fotografe. V zgodovino fotografije se je zapisal z umetniško fotografijo ženskega akta. Umrl je 19. julija 2017 v Mariboru. \nAvtorica razstave in zloženke: Mira Grašič\nRazstavljene fotografije so iz donacije dedinj Boga Čerina Muzeju narodne osvoboditve Maribor\nFotografski muzej Maribor\, maj\, junij 2019
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribor-na-dokumentarni-fotografiji-mojstra-boga-cerina/
LOCATION:Fotografski muzej Maribor\n19 Koroška cesta Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1559130569593-BBS3IQ61EV3MAOVBSD4X_cerin.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20190425T170000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20190425T200000
DTSTAMP:20260504T194848
CREATED:20211106T215506Z
LAST-MODIFIED:20211106T215506Z
UID:3936-1556211600-1556222400@kultura.maribor.si
SUMMARY:TAM POD KAVKAZOM
DESCRIPTION:Aleš Žiberna bo s fotografijami prikazal spontane portrete\, ki jih je posnel na večdnevnem raziskovanju Gruzije in Armenije\, v državah\, ki ležita v Zakavkazju\, v pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom ter sta svojo samostojnost dočakali z razpadom Sovjetske zveze.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tam-pod-kavkazom/
LOCATION:Fotografski muzej Maribor\n19 Koroška cesta Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1556184616970-4JQGKNOKEHWCQB5WYJ8Q_kavkaz.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20190208T110000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20190331T200000
DTSTAMP:20260504T194848
CREATED:20211106T215614Z
LAST-MODIFIED:20211106T215614Z
UID:4447-1549623600-1554062400@kultura.maribor.si
SUMMARY:POHOD ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO
DESCRIPTION:V Fotografskem muzeju Maribor na kulturni praznik odpiramo fotografsko razstavo\, ki jo posvečamo 75- letnici prihoda Štirinajste divizije na Štajersko.\nŠtirinajsto divizijo so sestavljale Tomšičeva\, Šercerjeva in Bračičeva brigada. Pred odhodom je štela 1112 borcev in bork. Po sklepu vrhovnega štaba NOV in POJ je 6. januarja 1944 krenila iz Suhorja v Beli Krajini na 310 km dolgo in mesec dni trajajočo pot čez Hrvaško proti Halozam. Divizija je v noči iz 6. na 7. februar 1944 prišla na štajerska tla. Ves čas pohoda na Štajerskem se je divizija spopadala s sovražnikom\, pričakala pa sta jo tudi sneg in peklenski mraz. Na pohodu je izgubila tretjino borcev\, okoli 360 (padli\, pogrešani in zajeti)\, približno 200 ranjenih\, bolnih in izčrpanih borcev\, pa se je zdravilo na partizanskih domačijah. Ohranila je svojo udarnost. Aprila 1944 je štela že 800 borcev in začela ponovno izvajati akcije ter napadati sovražnika na območju 4. operativne cone.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pohod-stirinajste-divizije-na-stajersko/
LOCATION:Fotografski muzej Maribor\n19 Koroška cesta Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1549971186648-XFT4H250H0PULWY6JIP1_pohod.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20190101T180000
DTEND;TZID=UTC:20190901T200000
DTSTAMP:20260504T194848
CREATED:20211106T190318Z
LAST-MODIFIED:20211106T190318Z
UID:77-1546365600-1567368000@kultura.maribor.si
SUMMARY:ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
DESCRIPTION:Človeštvo že vse od začetka spremlja želja po dokazovanju in razumevanju sveta\, ki nas obdaja. Zagotovo so si ljudje marsikdaj želeli\, da bi lahko določen trenutek ujeli v sliko\, ki bi obstala za vekomaj. Želja se je iz nekdaj neverjetnega in prek številnih poskusov razvila ne le v umetnost\, ampak v industrijo\, v kateri dela več milijonov ljudi po vsem svetu.\nZ izrazom fotografija opisujemo celoto postopkov\, s katerimi brez čopiča ali svinčnika naredimo realistične in trajne podobe na materialu.\nZačetki fotografije segajo daleč v preteklost. Vse se je začelo s camero obscuro. Izraz\, dobesedno temna soba\, označuje optični pojav\, pri katerem se obrnjena slika osvetljenega predmeta skozi točkasto odprtino temnega prostora projicira na nasprotno steno. Kitajski filozof Mo-Ti je camero obscuro omenjal že v 5. stoletju pr. n. š.\, slavni grški učenjak pa je o njej poročal stoletje kasneje. Okoli leta 1500 pa je camero obscuro opisal Leonardo da Vinci in jo primerjal s človeškim očesom.\nLeta 1550 je Girolamo Cardano povečal ostrino in svetlost slik z uporabo bikonveksne leče\, leta 1568 pa je Daniele Barbaro izboljšal lastnosti upodabljanja s camero obscuro z vgradnjo zaslonk. Skoraj 100 let kasneje\, leta 1646\, je Atanazij Kircher opisal prenosno camero obscuro\, leta 1685 pa Johann Zahn zasnoval zrcalnorefleksno camero obscuro.\nHiter razvoj fotografije se je začel šele v 19. stoletju. Leta 1802 je Thomas Wedgwood delal fotografske poskuse s papirjem in usnjem\, ki sta bila prepojena s srebrovim nitratom\, vendar nastalih slik ni znal ohraniti. Prva trajna fotografija iz leta 1827\, »Pogled z okna posestva La Gras pri Saint-Loup-de-Varennes«\, je nastala tako\, da je Joseph Nicéphore Niépce kositrne plošče\, prevlečene z bitumensko smolo\, v cameri obscuri osvetljeval 8 ur.\nLeta 1829 sta Niépce in Louis Jacques Mande Daguerre sklenila partnersko pogodbo za razvoj fotografije\, leta 1835 pa je Daguerre odkril nastajanje latentne slike na posrebreni bakreni plošči\, ki je bila izpostavljena hlapom joda in jo je bilo mogoče razviti s hlapi živega srebra – dagerotipija. Francoska vlada je odkupila Daguerrov izum in ga dala brezplačno na voljo svetovni javnosti.\nAngleški izumitelj William Fox Talbot je naredil še korak dlje in ustvaril negativ. Postopek je imenoval kalotipija\, vendar ga poznamo tudi pod imenom talbotipija.\n1839 je angleški astronom John Herschell izumil način\, kako fiksirati sliko: potopimo jo v raztopino kuhinjske soli. Istega leta je prvi uporabil termin fotografija\, uveljavil pa je tudi termina pozitiv in negativ.\nSlovenec Janez Puhar je leta 1843 odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo – heliotipija. Postopek se ni uveljavil\, ker je bil nevaren zdravju.\nAbel Niépce de Saint Victor je leta 1847 v kalotipiji papir nadomestil s steklom. V uradnih krogih velja za izumitelja fotografije na steklo.\nLeta 1851 je Frederick Scott Archer predstavil svoj postopek z mokrim kolodijem – ferotipija ali tintipija. Stekleno ploščo je premazal z raztopino kolodija in jo še mokro izpostavil sončni svetlobi. Slika je bila ostra. Adolphe Martin je leta 1853 namesto stekla uporabil temno lakirano kositrno ploščo.\nPrva barvna fotografija je nastala leta 1861\, posnel pa jo je James Clark Maxwell\, ki je dokazal\, da je z mešanjem modre\, rdeče in zelene mogoče dobiti katerokoli barvo svetlobe iz vidnega spektra.\nOkoli leta 1880 je Richard Leach Meadox namesto mokrega kolodija kot medij uporabil želatino\, ki je srebrove soli obdržala na steklu. Charles Bennet je naredil prvo suho želatinasto ploščo\, ki je omogočila napredek in dokončno izpodrinila mokro kolodijsko ploščo. Leta 1887 je Hannibal Goodwin kot nosilec svetločutnih slojev uporabil prozoren in gibljiv celuloidni film.\nFotografiranje pa je bilo kljub vsemu še vedno zapleten postopek\, vse do leta 1888\, ko je George Eastman patentiral prvo boks kamero\, ki je vključevala film v zvitku. Že leta 1890 je podjetje Kodak dalo na trg prvi fotoaparat\, imenovan Brownie.\nOtto Barnack je leta 1913 zasnoval prafotoaparat Leica za 35-milimeterske filme in leta 1925 se je začela velikoserijska proizvodnja njegovega naslednika. Leta 1929 je na tržišče prišel zrcalnorefleksni fotoaparat Rolleiflex.\nLeta 1935 je družba Kodak razvila prvi barvni diapostopek\, enako je leta 1936 naredila družba Agfa. Še istega leta je družba IHAGEE Dresden predstavila enooki zrcalnorefleksni fotoaparat Kine Exakta. Leta 1939 je bil izdelan najmanjši fotoaparat Minox\, družba Agfa pa je predstavila barvni postopek negativ-pozitiv.\nLeta 1947 je Edwin Land odkril črno-beli polaroidni postopek\, 1969 pa sta Willard Boyle in George E. Smith izumila senzor CCD.\nLeta 1972 je Willis Adcock patentiral digitalni fotoaparat\, leta 1975 pa je Steven Sasson patentiral prototip digitalne kamere. Leta 1989 je Sony predstavil prvi digitalni fotoaparat Promavica MVC – 5000.
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zgodovina-fotografije-in-fotografske-tehnike/
LOCATION:Fotografski muzej Maribor\n19 Koroška cesta Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20181213T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20190115T210000
DTSTAMP:20260504T194848
CREATED:20211106T215711Z
LAST-MODIFIED:20211106T215711Z
UID:4794-1544724000-1547586000@kultura.maribor.si
SUMMARY:KO TIŠINA SPREGOVORI
DESCRIPTION:Objeti v tišino lahkotneje slišimo zvok narave\, svetega mesta\, ptice ali katere druge živali.\nZvok srca in dih bitja\, vse to se zgodi\, ko tišina spregovori. In govori nam zgodbe o velikih stvaritvah in izjemni lepoti\, svetih mestih in magičnih svetovih\, o ljubečih odnosih in skritih zakladih\, Božanskih napojih in Ljubezenskih molitvah. Iz tišine rodil se je zvok\, ki podaja naprej vso modrost.\nVse to se zgodi\, ko tišina spregovori.\nVabim te na otvoritev fotografske razstave Ko tišina spregovori.\n🔹 Četrtek\, 13. decembra ob 18. uri\n🔹 Fotografski muzeju Maribor na Koroški cesti 19.\nFacebook dogodek: https://www.facebook.com/events/1040622479473991/
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ko-tisina-spregovori/
LOCATION:Fotografski muzej Maribor\n19 Koroška cesta Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/images.squarespace-cdn.com_content_v1_54e6903be4b0a4e937a0f2fc_1544538953768-ZD76KW6KSJEOXU9BHXNQ_urban-ljubljana.jpgformat1000w.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR