BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-WR-CALNAME:Kultura Maribor X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Paris BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20210328T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20211031T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20220327T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20221030T010000 END:STANDARD TZID:UTC BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0000 TZOFFSETTO:+0000 TZNAME:UTC DTSTART:20210101T000000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220315T100000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220315T100000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220225T105019Z LAST-MODIFIED:20220302T150808Z UID:18260-1647338400-1647338400@kultura.maribor.si SUMMARY:Mica pri babici DESCRIPTION:Avtor: Andrej Predin\nRežija: Miha Golob \nPonorela piratska pustolovščina za neustrašneže 6 + \nMica in Ludvik v gledališki adaptaciji Piratov iz dežele Merikaka s ponorelim kompasom odplujeta na razburkano morje. Tam pot prekrižata kapitaun Cvenku in njegovi piratski ladji\, ki je začuda ne poganja veter in ne pluje na bencin\, paro ali elektriko. Kaj pri “smrčeči morski pošasti” žene Cvenkovo ladjo po širnih morjih\, lahko na lastni koži preizkusijo mladi gledalci\, saj jih kapitan vabil na čisto pravo piratsko preizkušnjo. Kako bosta Mica in Ludvik krmarila po deželi Merikaka\, kjer je veliko nevarnih stvari zavitih v lepo in slastno embalažo\, bodo v nabriti\, zaviti in duhoviti pustolovščini pod režijskim poveljstvom inovativnega snovalca otroških uprizoritev Mihe Goloba\, ki je pripravil tudi priredbo besedila\, spoznali vsi neustrašni pomorščaki od blizu in daleč. \n\n  \nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/mica-pri-babici-2022-03-15-10-00-00-2022-03-15-00-00-00/ LOCATION:Maribor center / SNG Maribor\, Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/1-dsc0364-b-jpg-20220218030005.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220312T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220312T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220217T200434Z LAST-MODIFIED:20220221T074551Z UID:17902-1647115200-1647115200@kultura.maribor.si SUMMARY:Tutošomato DESCRIPTION:Iztok Mlakar\nTutošomato\nRežija: Vito Taufer\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.gledalisce-koper.si/repertoar/tutosomato\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tutosomato-2022-03-12-20-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/headerImg_2020-14.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220307T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220307T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220107T112139Z LAST-MODIFIED:20220111T082456Z UID:15485-1646683200-1646683200@kultura.maribor.si SUMMARY:Vanja\, Sonja\, Maša in Špik DESCRIPTION:Christopher Durang\nVanya and Sonia and Masha and Spike\nRežija: Dino Mustafić\n\n\nPremiera: 4. marec 2022\, Stara dvorana\n\nKomedija\, pri kateri ne vemo\, ali brišemo solze smeha ali žalosti \nAmeriški ustvarjalec Christopher Durang (1949) je konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaslovel kot pisec inteligentnih črnih komedij\, njegova zadnja drama Vanja\, Sonja\, Maša in Špik (2012) z nagrado tony 2013 za najboljšo dramo pa se bere kot absurd\, ki ga trenutno živimo. To je žlahtna komedija\, ki inteligentno izkorišča vse komedijske registre\, a hkrati ostaja\, kot je že po naslovu jasno nakazano\, čehovljansko hrepeneča\, s koncem\, ob katerem gledalec ne ve\, ali briše solze smeha ali\nžalosti. \nVanja\, Sonja\, Maša in Špik je ljubezenska zgodba teatru\, duhovito posvetilo avtorjem in poustvarjalcem\, kajti glavne like sta pokojna starša\, pretenciozna gledališka režiserja\, poimenovala po kultnih likih iz dram Čehova in jim po grški tradiciji s tem nadela tudi prekletstva\, ki jim pritičejo. Osamljeni in samooklicani ostareli homoseksualec Vanja bolj ali manj harmonično sobiva s posvojeno sestro Sonjo\, depresivno žensko srednjih let\, ki ji da z vsakim stavkom vedeti\, kako zelo jo je sreča\nzapustila\, ljubezen pa nikdar niti povohala. V družinski hiši\, ki zavestno spominja na Čehov priljubljeni dogajalni prostor domačij\, Vanja in Sonja preživljata dneve ob srčnem prerekanju in tarnanju o njunih usodah\, ki ga vsake toliko začini služkinja Kasandra (njenim prerokbam tako kot prerokbam Priamove hčere iz grške mitologije nihče ne verjame). Zatohlo idilo zmoti prihod Maše\, zvezde gledališkega in filmskega sveta\, ki z leti počasi zahaja. S sabo pripelje nadobudnega igralca Špika\,\ntrenutno v vlogi njenega ljubimca\, ko se vmeša še Nina\, dekle Špikove generacije\, ki Mašo občuduje\, a ji s svojo lepoto in mladostjo predstavlja grožnjo. Po zabavi v maskah se začno odnosi krhati in drobne tragedije vse bolj poglabljati. Vanja se prvič opogumi in prebere del svoje drame\, Sonja dobi klic in povabilo na zmenek. V končnem monologu Vanja kulminira mnogo frustracij\, ki se ne tičejo le njegovega izgubljenega in žalostnega življenja\, a vsi vemo\, da opisuje usodo človeštva v\nstoletju\, ki nam je ušlo izpod nadzora. \nDurangovo žlahtno komedijo\, ki izpostavlja predvsem človeško hrepenenje\, bo režiral bosanski režiser Dino Mustafić\, ki je na oder mariborske Drame mojstrsko postavil s številnimi nagradami ovenčano uspešnico Od blizu. \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nNataša Matjašec Rošker\nKristijan Ostanek\nPetja Labović\nAna Urbanc\nLea Mihevc \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturginja Željka Udovičić\, scenograf Dragutin Broz\, kostumograf Leo Kulaš\, skladateljica Irena Popović\, odrski gib Miloš Isailović\, lektorica Mojca Marič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vanja-sonja-masa-in-spik-2022-03-07-20-00-00/2022-03-07/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Vanja_h-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220303T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220303T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220105T124704Z LAST-MODIFIED:20220107T105021Z UID:15326-1646335800-1646335800@kultura.maribor.si SUMMARY:Carmina Burana DESCRIPTION:Edward Clug\, Carl Orff\nKoreograf: Edward Clug\n\n\nPremiera: 16. maj 2021\, Velika dvorana\n\nGlasbeno-plesni spektakel \n \nCarmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del (scenskih kantat)\, ki jo je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936\, četudi so nacisti Orffovo glasbo označili kot izrojeno (entartete Musik). Orff je v Carmini Burani – v podobni maniri kot pred njim že Richard Wagner s svojo idejo celovitega umetniškega dela (nem. Gesamtkunstwerk) – želel udejanjiti koncept “theatrum mundi” – gledališča sveta\, v katerem se tesno in\ntako rekoč do stopnje nedeljivosti prepletajo glasba\, gibanje in govor. Orffova umetniška konfiguracija je glasbeni tok posledično prilagodila do te mere\, da se glasba kot zvočni fenomen do popolnosti lahko realizira le skozi dramski kontekst na odru\, čemur pa sodobne izvedbe Carmine Burane v zgolj koncertni obliki le stežka zadostijo. \nMed pisanjem tega kompleksnega dela s polnim latinskim naslovom Carmina Burana: Cantiones profanae cantoribus et choris cantandae comitantibus instrumentis atque imaginibus magicis (Pesmi iz Beuerna: Posvetne pesmi za pevce in zbore\, namenjene izvajanju z inštrumenti in ob magičnih podobah) je Orff na zaporedje štiriindvajsetih pesmi iz ohranjenega srednjeveškega pesniškega kodeksa\, ki ga sestavlja kar 254 pesmi\, nastalih v sekularni latinščini vagabundskih študentov\, srednji visoki nemščini\nin stari francoščini med 11. in 13. stoletjem\, ustvaril edinstveno glasbenoscensko delo s specifično dramaturgijo. Ta je osredotočena primarno na nizanje posameznih epizod\, ki so si tako pomensko kakor tudi značajsko nadvse različne\, in ne toliko na (v strogem klasicističnem smislu) evolucijsko gradnjo glasbene celote\, zato ne preseneča\, da se Orff v Carmini Burani zavestno izogiba pretirano kompleksnim harmonijam v prid neposrednega učinka pétega besedila\, ki se pogosto in tudi skozi\nafektirana stanja manifestira v nenavadno visokih legah vseh treh solističnih pevskih partov (kot denimo v tenorski ariji Olim lacus colueram\, “falzetni” ariji za bariton Dies\, nox et omnia ter ariji za sopran Dulcissime). \nOrffa je pri komponiranju kantate Carmina Burana\, ki je z drugima dvema kantatama Catulli Carmina (Katulove pesmi) in Trionfo di Afrodite (Afroditino zmagoslavje) del triptiha Trionfi (Zmagoslavja oziroma Triumfi)\, navdahnila razmeroma preprosta\, a dramatično učinkovita melodika poznorenesančnih in zgodnjebaročnih pesemskih oblik\, zlasti madrigali Williama Byrda in Claudia Monteverdija. Orff se je pri ustvarjanju bleščeče orkestracije\, v kateri ne manjka niti pompoznih dramatičnih momentov\,\nmed katere spada že uvodna “točka” O Fortuna\, velut luna statu variabilis (O Fortuna\, si kot luna spremenljiva)\, zgledoval po zgodnjem opusu Stravinskega – še posebej njegovem baletu Les noces (Svatba) –\, za katerega je bil ritem primarni glasbeni element. Prav ritem bo ključnega pomena tudi pri določitvi vstopne točke\, s katero se Edward Clug v svoji značilni avtorski poetiki loteva svojega navdihujočega koreografskega raziskovanja srednjeveških misterijev življenja in različnih perspektiv\nna življenje\, ki so bile tudi v pregovorno “mračnem” srednjem veku pogosto zelo liberalne in pravzaprav identične sodobnemu hedonizmu. \nKljučni vizualni element\, ki ga Clug razširja v pomenljivo koreografsko dimenzijo\, je krog\, ki je kot geometrijski lik najenostavnejša in obenem najpopolnejša stvaritev narave (v krožni obliki najdemo zvezde\, planete\, v krožni oziroma elipsoidni obliki se gibljejo tudi nebesna telesa)\, prav tako pa je krog simbol ontološke popolnosti in zaokroženosti\, tj. prehajanja življenja v smrt in obratno\, kot nakazujejo številni alkemijski simboli in emblemi bodisi vzhodne ali zahodne ezoterične\ntradicije. Krog s svojim središčem kot principom gnoze (spoznanja) za plesalce deluje kot iniciacijski moment\, in sicer kot prapočelo plesnega (in s tem tudi družbenega) kolektiva\, ki gledalca ob kontinuiranem glasbenem stimulusu Carla Orffa popelje skozi različne stadije življenja\, energetska stanja in psihične arhetipe. Skozi Clugovo ekspresivno mojstrsko pisavo se tako na odru udejanja nekakšna evolucija življenjske poti\, ki jo pomenljivo začrtujeta sili odboja in privlačnosti\, ki jo\nkoreograf v ustvarjanju novih ritualov življenja (in postopni simbolni oddvojitvi ljubezenskega para kot nove civilizacijske “pracelice”) v obliki alegorije podkrepi s pevsko invokacijo besedil iz tega znamenitega srednjeveškega kodeksa\, pri tem pa ustvari pravzaprav vse pogoje za globoko in intenzivno duhovno izkušnjo življenja skozi sintezo glasbene\, besedne in plesne umetnosti. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Krečič \nSopran – Petya Ivanova\nTenor – Martin Sušnik\nBariton – Domen Križaj \nPlešejo: Catarina de Meneses\, Tijuana Križman Hudernik\, Metka Masten\, Evgenija Koškina\, Tetiana Svetlična\, Ema Perič\, Hristina Stoycheva\, Asami Nakashima\, Mirjana Šrot\, Satomi Netsu\, Olesja Hartmann Marin\, Mina Radaković\, Monja Obrul\, Tea Bajc\, Ines Urošević\, Mircea Golescu\, Tiberiu Marta\, Sergiu Moga\, Yuya Omaki\, Alexandru Pilca\, Sytze Jan Luske\, Gaj Žmavc\, Davide Buffone\, Matteo Magalotti\, Jan Trninič\, Tomaž Golub\, Luka Ostrež\, Lucio Mautone\, Maro Vranaričič \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor \nScenograf Marko Japelj\, kostumograf Leo Kulaš\, oblikovalec luči Tomaž Premzl\, asistenta koreografije Matjaž Marin\, Sergiu Moga \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/carmina-burana-2022-03-03-19-30-00/2022-03-03/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/CB4_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220214T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220214T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220104T081448Z LAST-MODIFIED:20220104T124922Z UID:15114-1644868800-1644868800@kultura.maribor.si SUMMARY:Šola za žene DESCRIPTION:Jean-Baptiste Poquelin Molière\nL’École des femmes\nRežija: Ajda Valcl\n\n\nPredstava traja 1 uro in 35 minut ter nima odmora   Premiera: 31. januar 2020\, Stara dvorana\n\nKomedija o tem\, kako najti in vzgojiti obvladljivo bejbo \nNajslavnejši evropski komediograf vseh časov Molière (1622–1673) nikoli ne pride iz mode\, čeprav so se v teh 357 letih\, od kar je spesnil Šolo za žene\, v modi zamenjala prav vsa pravila\, preklicala nepreklicna določila in spremenili vsi trendi. Kako je Molièru uspelo v času “dinozavrov” skreirati “prêt-à-porter” kolekcijo\, ki še vedno navdušuje? Sliši se nemogoče\, a zgodba o uspehu gre nekako tako. Tipček po imenu Arnolf si izbere deklico\, ki jo da\, preden bi se v njej prebudil uporniški duh\,\ndresirati po svoji volji (ja\, točno tako\, kot psa ali konja). Ampak mlada Agneza takoj\, ko jo spustijo iz dresure\, ugotovi\, kako navdihujoča je svoboda. Po glavi ji gre vse mogoče\, končno spoznava samo sebe\, svoje želje\, požira vonje\, okuse\, seveda pa se medtem zatreska v luštkanega Horacija … A Arnolf še kar ne razume\, da kljub strogo predpisani dresuri ona pač ni material za odgoj. Da je močno pihnil mimo v načrtovanju ljubezenske zgodbe\, ker tale bejba se ne bo pustila gnesti pod\nnjegovimi prsti in da nikoli ne bo plesala kot navita lutka. Ta bejba se hoče odgojiti sama. “Rada bi samo živela svoje življenje\, ampak mora za to narediti tri salte čez patriarhalno-šovinistični labirint\, v katerem se je znašla. In to naredi zelo pametno\, brez zadržkov\, pogumno\, z vsemi sredstvi in do konca\,” pravi talentirana mlada režiserka Ajda Valcl\, ki je s klasičnim komedijskim briom pod drobnogled postavila večno zavozlane odnose med spoloma in redefinirala razmerja\, ki\nnastajajo nekje med lastno in partnerjevo idejno razlago ljubezenske (ne)sreče. Najbolj komično pri tej komediji pa je to\, da veliko današnjih tipčkov še vedno misli\, da je največja sreča\, če imaš doma lepo\, ravno prav omejeno\, odgojeno in ubogljivo kokoško. In tu je odgovor\, zakaj je Molière še vedno aktualen. \n\nZasedba\nArnolf – Vladimir Vlaškalić\nAgnes – Ana Urbanc\, Liza Marijina \nHoracij – Petja Labović\nGeorgette – Maša Žilavec\nAlain – Vojko Belšak\nKrizald – Matevž Biber\nEnrique – Ivica Knez\nOront – Bojan Maroševič\nVokal na posnetku – Blaž Šef\nGlas na posnetku – Kristijan Ostanek \nPrevajalec Primož Vitez\, dramaturginja Simona Hamer\, scenograf Branko Hojnik\, kostumografka Urška Recer\, skladateljica Polona Janežič\, lektorica Mojca Kolar\, svetovalec za gib Sergiu Moga\, oblikovalec svetlobe Igor Remeta\, asistentka scenografa Sara Slivnik \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sola-za-zene-2022-02-14-20-00-00/2022-02-14/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/SNG-Sola_za_zene-web_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220104T081440Z LAST-MODIFIED:20220104T125514Z UID:15106-1644436800-1644436800@kultura.maribor.si SUMMARY:Proslava DESCRIPTION:Ivor Martinić po resnični zgodbi Navida Fadaeeja Nazerja\nPort of Dreamers / Pristanišče sanjačev\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 30. september 2020\, Mali oder\n\nPremiera 1 – 30. septembra 2020 na Malem odru\nPremiera 2 – 1. oktobra 2020 na Malem odru\nPremiera julija 2021 na Dubrovniškem poletnem festivalu \nMednarodni evropski projekt o beguncih\, o temi\, ki razdvaja svet \nUprizoritev Proslava v izvedbi Drame SNG Maribor je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta z naslovom Pristanišče sanjačev (Port of Dreamers)\, ki je pod okriljem Ustvarjalne Evrope potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor\, Novi Sad in Dubrovnik)\, sofinancirala pa ga je Evropska komisija. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev. \nPred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so v SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice\, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti\, spola in izobrazbe\, živeči v Mariboru\, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran\, Tunizija\, Eritreja\, Španija\, Argentina\, Rusija …). Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo\, ki je služilo za nastanek teksta naše\nuprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja\, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava\, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic opravila obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka\nin lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci). \nVsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo\, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015. \nIvor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike\, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura\, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe\, kako današnja politika “upravlja naša življenja”. Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije\, zlasti njeno dvoličnost\, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim\, kar politiki\ngovorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij\, in tistim\, kar se dejansko dogaja na terenu. \nVzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil “neljub jezikovni spodrsljaj”\, ki pa je v časih “politične korektnosti”\, ko je treba zelo paziti\, kaj govoriš\, lahko usoden\, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju\, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini\, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o “končni rešitvi” judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen\norganizirajo priložnostno proslavo\, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. \nV drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo\, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja\, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009\, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist\, bil zaradi tega zaprt in mučen\, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz\ndržave. \nIz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj\, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: “Ali imaš pravico živeti drugje\, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje\, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?” \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nMaša Žilavec\nVojko Belšak\nMatevž Biber\nPetja Labović \nDramaturg Vili Ravnjak\, scenograf in oblikovalec luči Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, skladatelja Gašper Torkar in Julija Đorđević\, lektorica in prevajalka Mojca Marič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/proslava-2022-02-09-20-00-00/2022-02-09/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header-proslava1_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T180000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T180000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220113T075129Z LAST-MODIFIED:20220118T072925Z UID:15754-1644429600-1644429600@kultura.maribor.si SUMMARY:Elvis Škorc\, genialni štor DESCRIPTION:Janja Vidmar\, Maja Borin\nElvis Škorc\, genialni štor\nRežija: Mateja Kokol\n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora   Premiera: 16. januar 2021\, Mali oder\n\nDuhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju 11+ \nJanja Vidmar (1962)\, ena najbolj branih in nagrajevanih slovenskih mladinskih pisateljic\, je v romanu Elvis Škorc\, genialni štor (2018) izjemno spretna v situacijskem in besedilnem humorju pri obravnavanjih najstniških zagat – lahko bi rekli\, da je Elvis Škorc postal novodobni slovenski Jadran Krt. “Nova dramska forma je na svojstven način ulovila duh romana in se hkrati od njega osamosvojila. Nastala je duhovita uprizoritev\, ki ponuja vpogled v sodobno sladko-kislo družinsko\ndinamiko in na svojstven način kaže na smer izhoda ‘iz zagamane črne luknje’\,” pravi Maja Borin\, dramaturginja pri uprizoritvi in soavtorica dramatizacije. \nUprizoritev Elvis Škorc\, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika\, ki že od drugega razreda naprej ve\, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče\nPeter\, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet. \n“Če bi nas\, Škorce\, opisal s pomočjo kemije\, bi rekel\, da smo kot razpad v kemični reakciji\,” pravi Elvis. \nKo pa je mama nekega dne udarila z novico\, da je noseča\, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej\, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo\, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve\, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi\, ki ga meče pred noge Hane\, najlepšega genskega zapisa v zgodovini\, da se spopada z razredni frajerji\, ki so ga pretepli\, ponižali\, na Facebooku objavili video njegove riti … Vse\, kar ga pomirja v tem “sranju”\,\nv katerem se je znašel\, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme\, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo\, nastalo po številnih potresih sunkih\, bi Škorci kratko malo “pocrkali”. Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed\, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih. \nElvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu\, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter\, pravi roker: “Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase\, odloči se in stoj za svojo odločitvijo.” \nUprizoritev je režirala talentirana mlada mariborska režiserka Mateja Kokol\, ki je navdušila z mladinsko uprizoritvijo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. “Uprizoritev skozi kreativni laboratorij poskuša prisluhniti perspektivam predstavnikov različnih generacij v družini Škorc\, ki zaradi hipersveta in nemogočih socialnih razmer ne obvladujejo več kaosa življenjskih situacij. Ukvarjali smo se z družino kot primarno celico našega obstoja. Družino\, ki je takšna\, kot je – včasih\nvarna\, včasih nevarna. Včasih vesela. Včasih žalostna. Včasih mirna. Včasih razburkana …” \n\nZasedba\nElvis Škorc – Matija Stipanič\nEla\, njegova desetletna sestra Hana\, devetošolka – Liza Marijina \nOče Peter – Gorazd Žilavec\nMama Polona – Minca Lorenci\nBabica Vilma – Irena Varga\nSosed\, Učitelj\, Urban\, Elvisov sošolec\, Kris\, Elvisov sošolec – Viktor Hrvatin Meglič \nDramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Gselman\, kostumografija ekipa uprizoritve \, skladatelj Aleš Zorec\, koreograf Gaj Žmavc\, korepetitor Robert Mraček\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalka svetlobe Mateja Kokol \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/elvis-skorc-genialni-stor-2022-02-09-18-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header_8_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220208T120000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220208T130000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220201T084554Z LAST-MODIFIED:20220202T112525Z UID:16679-1644321600-1644325200@kultura.maribor.si SUMMARY:36. tradicionalni recital Prešernove poezije DESCRIPTION:Društvo dramskih umetnikov Slovenije 8. februarja\, na slovenski kulturni praznik pripravlja 36. tradicionalni recital Prešernove poezije\, ki bo potekal preko radijskih frekvenc\, slišalo pa se ga bo tudi na mariborskih ulicah in trgih. MKC Maribor bo kot partner v projektu poskrbel\, da bodo pesmi največjega slovenskega pesnika odmevale tudi po Kulturnem centru Pekarna. \nDruštvo dramskih umetnikov Slovenije bo v torek\, 8. 2. 2022\, na državni kulturni praznik\, točno ob 12. uri pripravilo 36. tradicionalni recital Prešernove poezije. Recitirali bodo članice in člani društva iz vse Slovenije. Zaradi slabe epidemiološke situacije v državi bo letošnji recital izveden v radijski obliki in se ga bo v živo prenašalo iz studia 26 Radia Slovenija – ARS program in Radia Maribor. \nV sodelovanju z Mestno občino Maribor se bo prenos predvajal tudi iz kulturnih ustanov\, akciji pa se bodo pridružila tudi druga mesta (Ljubljana\, Koper\, Nova Gorica\, Kranj\, Celje). \nV Mariboru bo recital predvajan na Glavnem trgu\, Grajskem trgu\, Vojašniškem trgu\, Slomškovem trgu\, pred Narodnim domom in Muzejem NO\, v Kulturnem centru Pekarna\, na Lentu pred Hišo stare trte in na Židovski ulici. \nIz mariborskega studia bodo recitirali igralci ansambla Drame Maribor\, Lutkovnega gledališča Maribor in samostojni ustvarjalci na področju kulture. \nPri organizaciji sodelujejo: Mestna občina Maribor\, SNG Maribor\, Lutkovno gledališče Maribor\, Narodni dom\, KUD Moment\, MKC Maribor\, Pokrajinski muzej Maribor\, Muzej narodne osvoboditve\, Hiša stare trte (Zavod za turizem Maribor)\, Poper\, Nana\, Marpurgi\, Moja kavarna in Soundbiro d.o.o. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/presernova-poezija-v-kc-pekarna-2022-02-08-12-00-00-2022-02-08-13-00-00/ LOCATION:Radio Maribor CATEGORIES:Dogodki,Literatura ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/unsplash-image-hjwKMkehBco.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220205T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220205T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220104T081433Z LAST-MODIFIED:20220104T125610Z UID:15102-1644091200-1644091200@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Erik Gedeon\nEwig jung\nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2022-02-05-20-00-00/ LOCATION:SNG Maribor\, Stara dvorana\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header_S3D9346_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220204T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220204T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211227T103655Z LAST-MODIFIED:20211228T115944Z UID:14623-1644003000-1644003000@kultura.maribor.si SUMMARY:Madama Butterfly DESCRIPTION:Giacomo Puccini\nMadama Butterfly\nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\n2 uri in 45 minut ter ima 1 odmor   Premiera: 4. junij 2021\, Velika dvorana\n\nOpera (japonska tragedija) v treh dejanjih \nLibreto Luigi Illica\, Giuseppe Giacosa\nPraizvedba opere 17. februar 1904\, Teatro alla Scala di Milano \nSponzor predstave Madama Buterfly je Pošta Slovenije \nŠe preden je svojo praizvedbo v rimski Operi doživela Tosca januarja 1900\, je Puccini že intenzivno iskal novo temo oziroma predlogo za svojo naslednjo opero. Med ožjim izborom primernih del so bile tudi Maeterlinckova drama Pelléas et Mélisande\, Hugojev epohalni roman Les Misérables in Daudetov roman Tartarin de Tarascon. Toda šele po poletnem obisku londonske produkcije Tosce je našel svoj pravi navdih v tragični enodejanki Madame Butterfly: A Tragedy of Japan Davida Belasca\, ki je nastala\nkot dramatizacija kratke zgodbe Madame Butterfly Johna Lutherja Longa in je bila ravno tedaj na programu v londonskem gledališču Duke of York’s Theatre. Puccini je bil na predstavo navdušen\, zato je takoj angažiral svoja libretista\, Illico in Giacoso\, da bi začela s pripravo besedila. Kot po navadi je bila naloga Illice\, da pripravi ustrezno dramsko strukturo in osnutek dialogov\, ki bi jih nato Giacosa prepesnil v verze. \nPrva različica opere Madama Butterfly\, ki je bila zasnovana v zgolj dveh dejanjih\, je bila prvič izvedena v milanski Scali 17. februarja 1904 in je doživela slab sprejem pri publiki\, in to kljub dejstvu\, da sta bila v vlogah glavnih dveh protagonistov – ljubezenskega para – Čočo san in Benjamina Franklina Pinkertona angažirana priznana sopranistka Rosina Storchio in tenorist Giovanni Zenatello. Glavni razlog za fiasko operne praizvedbe pa ni bila kakšna kompozicijska pomanjkljivost\, ampak\npredvsem pomanjkanje časa za ustrezno pripravo zahtevne glasbene partiture\, ki jo je Puccini oddal po predvidenem roku\, saj je njegovo temeljito spoznavanje z japonsko kulturo – znano je\, da se je pri komponiranju pogosto posvetoval z neko japonsko igralko\, ki je takrat bivala v Milanu – terjalo preveč časa. \nPuccini pa po propadli praizvedbi ni obupal nad opero in jo je zgolj nekoliko dramaturško razčlenil – pravzaprav je izvorno drugo dejanje “razbil” na dva dela –\, prav tako pa je naredil še nekaj minornih harmonsko-melodičnih popravkov v posameznih arijah in inštrumentalnih prehodih. Sledil je velik uspeh prve izvedbe nove različice opere 28. maja še istega leta (1904) v Brescii. Madama Butterfly\, ki bo po več kot desetletnem premoru (nazadnje je bila uprizorjena v sezoni 2008/2009) ponovno\nzaživela na velikem mariborskem odru\, je ena tistih redkih primerov\, ko se operni libreto in ne nazadnje tudi čustveno nabita glasba z emfatičnim vrhuncem v ljubezenskem duetu Vogliatemi bene med pravkar poročeno japonsko gejšo Čočo san z ameriškim mornariškim častnikom Pinkertonom kaže kot pomenljiva umetniška nadgradnja lastnega izvirnika – Longove kratke zgodbe in Belascove dramatizacije –\, kar potrjuje tudi trajna priljubljenost te opere na preštevilnih opernih odrih po vsem svetu. \n\nZasedba\nDirigent: Stefano Romani \nČočo san – Rebeka Lokar\, Sabina Cvilak\nSuzuki\, njena služabnica – Irena Petkova\nBenjamin Franklin Pinkerton\, poročnik ameriške mornarice – Renzo Zulian\, Martin Sušnik\nSharpless\, ameriški konzul v Nagasakiju – Jaki Jurgec\nGoro\, ženitni posrednik – Dušan Topolovec\nPrinc Jamadori – Bogdan Stopar\, Tomaž Planinc\nBonzo\, Čočosanin stric – Alfonz Kodrič\nJakuside\, Čočosanin stric – Jernej Luketič\nKate Pinkerton – Klavdija Kuzkin\nCesarski komisar – Sebastijan Čelofiga\nMatičar – Bojan Hinteregger\nČočo sanina mati – Dada Kladenik\nČočo sanina sestrična – Lucija Krašovec\nČočosanin otrok – Luka Aleksandar Jovičić\, Rene Vujinić Cvilak \nScenograf Nicolas Boni\, kostumograf Luca Dall`Alpi\, asistentki kostumografa Suzana Rengeo in Simona Toš\, oblikovalec luči Bruno Ciulli\, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\, asistent režije: Tim Ribič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/madama-butterfly-2022-02-04-19-30-00/2022-02-04/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG_MadamaButterfly_web_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220202T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220202T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211202T142850Z LAST-MODIFIED:20211217T090627Z UID:12171-1643832000-1643832000@kultura.maribor.si SUMMARY:Romeo in Julija DESCRIPTION:William Shakespeare\nRomeo in Julija\nRežija: Aleksandar Popovski\n\n\nPredstava traja 3 ure in ima en odmor.   Premiera: 22. januar 2021\, Stara dvorana\n\nLjubezenska tragedija\, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva \nNajslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593\, kjer je Shakespeare po svoje predelal\, nadgradil in razširil znano zgodbo\, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete\, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba\, v kateri živita\, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz\nSarajeva). Družbo\, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini\, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji\, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob\, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje\, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem\, da se je iz globokega blata mogoče\nrešiti samo tako\, da bomo nekega dne\, ob nekem dogodku\, mogoče ob še eni nepotrebni smrti\, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe\, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”. \nV Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil\, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu\, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea\nin Julije\, o poljubu v prvem dejanju. Objem\, dotik\, poljub\, spet objem. Kot nek ritem v pesmi\, sedemosminski takt. Ena dva tri\, ena dva tri … in dve družini\, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste\, kaj je razlog\, da Romeo ne dobi pisma\, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne\nmore razdvojiti!” \n\nZasedba\nJulija – Julija Klavžar\nRomeo – Žan Koprivnik\nPestunja – Ksenija Mišič\, Mateja Pucko\nPater Lorenzo – Vladimir Vlaškalić\nCapulet – Kristijan Ostanek\nCapuletova – Maša Žilavec\nTybalt – Matevž Biber\, Nejc Ropret\nParis – Vojko Belšak\nMonteg – Nejc Ropret\, Viktor Hrvatin Meglič\nMontegova – Mojca Simonič\nBenvolio – Petja Labović\nMercutio – Blaž Dolenc\nKnez – Davor Herga\nEva Kraš\nMateja Pucko\nMirjana Šajinović\nKlavdija Stanišič \nCleopatra Purice \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, prevajalec Srečko Fišer\, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković\, scenograf Sven Jonke (NUMEN)\, kostumografinja Jelena Proković\, skladatelj Marjan Nečak\, koreograf Žigan Krajnčan\, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski\, asistent režije Luka Marcen\, lektorica Mojca Marič\, asistentka kostumografije Nina Čehovin\, asistent scenografije Matic Gselman. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/romeo-in-julija-2021-12-17-20-00-00/2022-02-02/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG_Romeo_in_Julija_web_motiv2_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220202T180000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220202T180000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20220118T110303Z LAST-MODIFIED:20220124T110023Z UID:16064-1643824800-1643824800@kultura.maribor.si SUMMARY:Literarna postaja: DŽEVAD KARAHASAN DESCRIPTION:V goste prihaja Dževad Karahasan\, ugledni bosanski pisatelj\, dramatik in esejist\, ki je vseevropsko prepoznavnost dosegel s svojimi romani. Pri Beletrini je izšla trilogija Seme smrti\, Tolažba nočnega neba in Vonj po strahu. Skupaj tvorijo življenjsko zgodbo o Omarju Hajamu\, srednjeveškem perzijskem matematiku\, astronomu\, filozofu in pesniku. \nS Herderjevim in Goetherjevim nagrajencem\, prejemnikom Vilenice ter eruditskim poznavalcem časa in misli Vzhoda in Zahoda se bo pogovarjal Semir Atić. \nKer je število obiskovalcev omejeno\, vas prosimo za prijave na prireditve.odrasli@mb.sik.si ali po telefonu 02/23 52 100. \nSpoštovane prijateljice in spoštovani prijatelji Mariborske knjižnice\, ker želimo\, da je obisk naših prireditev in dogodkov še naprej varna in prijetna izkušnja\, vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje ukrepov: \n\nv prireditvene prostore vstopamo le\, če smo zdravi\nuporabljajmo maske in si razkužimo roke\npotrebno je izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli\, cepljeni\, testirani)\, razen za mlade do 12. leta\n\nŠtevilo obiskovalcev na prireditvah je omejeno\, zato vas prosimo\, da se nanje predhodno prijavite. Mariborska knjižnica bo z zbranimi osebnimi podatki ravnala skladno z zakonodajo in s Splošnimi pogoji obdelave osebnih podatkov v Mariborski knjižnici.   \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/literarna-postaja-dzevad-karahasan-2022-02-02-00-00-00/ LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Literatura ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Dzevad-karahasan_900x600.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220127T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220127T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211203T111243Z LAST-MODIFIED:20220103T124636Z UID:12507-1643311800-1643311800@kultura.maribor.si SUMMARY:Koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti Akademije za glasbo UL DESCRIPTION:Koncert solistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfoničnega orkestra SNG Maribor\n\nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent Iztok Kocen (alumni) \nSolisti \nDaniel Šimek\, akordeon\nMentor: prof. Borut Zagoranski \nSamanta Škorja\, klarinet\nMentor: prof. Jože Kotar \nLara Hrastnik\, harfa\nMentor: prof. Mojca Zlobko Vajgl \nBarbara Spital\, flavta\nMentor: prof. Karolina Šantl Zupan \nDavor Lončar Petrović\, skladatelj\nMentor: prof. Dušan Bavdek \nProgram \nOle Schmidt \nSimfonična fantazija in Allegro za akordeon in komorni orkester\, op. 20 \nCarl Maria von Weber \nKoncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru\, op. 74 \nLucijan Marija Škerjanc \nKoncert za harfo in komorni orkester \nAndre Jolivet \nKoncert za flavto in orkester \nDavor Lončar Petrović \nZvezde (noviteta) \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncert-simfonicnega-orkestra-sng-maribor-s-solisti-akademije-za-glasbo-ul-2022-01-27-19-30-00/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/headerImg_2020-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220120T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220120T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211203T100652Z LAST-MODIFIED:20211228T123745Z UID:12487-1642707000-1642707000@kultura.maribor.si SUMMARY:1. koncert Simfoničnega cikla DESCRIPTION:  \nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent n. n. \nSolistki Lana Trotovšek\, violina\, Andreja Zakonjšek Krt\, sopran \nProgram: \nIztok Kocen: To those torn away from an embrace\, za sopran in orkester \nLudwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru\, op. 61 \nFranz Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru\, D. 589 \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/1-koncert-simfonicnega-cikla-2022-01-20-19-30-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/ORKESTER_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211206T121852Z LAST-MODIFIED:20211228T123228Z UID:12760-1642276800-1642276800@kultura.maribor.si SUMMARY:Pošta DESCRIPTION:Rok Gregor Vilčnik rokgre\nPošta\nRežija: Juš A. Zidar\n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 28. februar 2020\, Mali oder\n\nAbsurdno tragična komedija o norostih našega časa \nPosebnost pisanja vsestranskega mariborskega ‘skribomana’ Roka Gregorja Vilčnika rokgreja (1968) je pomenska in dogajalna razplastenost\, ki aludira na vsemogoče norosti našega časa\, za katere sam pravi\, da jih lahko razumemo samo tako\, da jih ne\, in da je pomirjenje s tem pomemben del našega bivanja\, manipulacija s tem pa pomemben del ustvarjanja. \nSvojo najnovejšo absurdno tragično komedijo Pošta (2019) je Vilčnik postavil na poštni urad\, ki je včasih služil kot komunikacijski center\, danes pa je samo še eden od členov v verigi prenasičene potrošniške obsedenosti. Ta absurdna tragična komedija med drugim preizprašuje postavko časa\, ki na poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje. Spremenjeno delovanje ‘merilca’ se je zgodilo ob transformiranem življenju novodobnih uporabnikov časa in prostora – ‘priklopljenost’ na medmrežje je\nspremenila vse – čas v kibernetičnem prostoru teče hitreje kot v realnosti\, prostori\, kjer se je včasih komuniciralo\, so pozabljeni\, ljudje\, ki so se družili in povezovali\, so ‘odklopljeni’ od sveta in priklopljeni na splet. A svet internetnih povezav je\, zastrašujoče vizionarsko\, za časom in prostorom dokončno obračunal še s svojim očetom – z realno stvarnostjo. \n“Žunko\, Dellarea in Koritnik so trije karakterno povsem različni poštni uslužbenci\, ki vedno znova preigravajo iste komične situacije\, ki se med seboj razlikujejo le po zahtevah stranke\, ki se vsakokrat pojavlja v drugačni vlogi\,” pravi Vilčnik. \nUprizoritve se je lotil mlad up gledališke režije Juš A. Zidar\, ki o uprizoritvi pravi: “Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih\, ki živijo realnost\, ki jih frustrira\, in sta edino\, kar jim preostane\, edino\, s čimer se hranijo\, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju\, ki se morda nikoli ne zgodi. Torej zgodba o tem\, kako nam življenje odteka v iskanju hipnih rešitev\, da bi začasno osmislili temeljno nezadovoljenost s stvarno realnim v čakanju na neko drugačno življenje nekoč.”\nJuš A. Zidar je leta 2015 v koprodukciji z Dramo SNG Maribor že izvedel svojo diplomsko predstavo La Justice ali utrujajoče ravnovesje. \n\nZasedba\nŽunko – Žan Koprivnik\nKoritnik – Blaž Dolenc\nDellarea – Gregor Podričnik\nStranka – Minca Lorenci \nScenograf in oblikovalec svetlobe Branko Hojnik\, svetovalec za gib Gregor Luštek\, kostumografka Tina Bonča\, skladatelj Jurij Alič\, lektorica Mojca Marič\, asistentka scenografa (študijsko) Nika Curk \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/posta-2022-01-15-20-00-00/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Posta-web_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211202T153130Z LAST-MODIFIED:20211228T123134Z UID:12360-1642276800-1642276800@kultura.maribor.si SUMMARY:Popolni tujci DESCRIPTION:Tamara Damjanović po motivih filma\nPopolni tujci\nRežija: Tamara Damjanović\n\n\nPredstava traja 1 uro in 25 minut ter nima odmora.   Premiera: 9. februar 2019\, Stara dvorana\n\nKomična drama o razkrivanju skrivnosti\, ujetih v mobilne telefone \nŠtirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje\, z izjemo Filipa\, katerega prijateljica je doma obležala z vročino\, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk\, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije\, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni\, se zbrana druščina junaško odloči\, da ni skrivnosti\, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra\, da bo vsak od\nnjih klice\, SMS-e in MMS-e\, ki bodo prihajali med večerjo\, delil z vsemi zbranimi\, sproži sprva zabavne reakcije\, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti\, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov\, spremenijo slike o zakoncih\, partnerjih\, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat\, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve\, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko\nuprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović. \n\nZasedba\nAdam – Kristijan Ostanek\, Tomo Tomšič\nEva\, njegova žena – Maša Žilavec\nAleksander – Gorazd Žilavec\nMarta\, njegova žena – Mateja Pucko\nDanijel – Nejc Ropret\nBlanka\, njegova žena – Ana Urbanc\, Eva Kraš\nFilip – Matevž Biber \nPrevajalka in lektorica Mojca Marič\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Darjan Mihajlović Cerar\, kostumografka Marita Ćopo\, avtor animacije Mihael Mahkovic\, oblikovalec svetlobe Luka Matić\, skladateljica Katarina Ranković\, glasbeniki Katarina Ranković\, klavir in vokal\, Ljubica Damčević\, violina\, Vladimir Jovanović\, trobenta\, Vojislav Savić\, glasbeno-tonski mojster \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/popolni-tujci-2022-01-15-20-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/header_6_h-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220114T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211202T142909Z LAST-MODIFIED:20220117T092219Z UID:12183-1642188600-1642188600@kultura.maribor.si SUMMARY:Don Kihot DESCRIPTION:Ludwig Minkus\nDon Kihot\nDon Quixote\nKoreograf: Krzysztof Nowogrodzki\n\n\nPredstava traja 2 uri in 50 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 11. november 2011\, Velika dvorana\n\nRomantični balet \nPrva pomembnejša baletna produkcija Don Kihota\, ki se je v bolj ali manj enaki obliki ohranila vse do danes\, je bila v moskovskem Carskem gledališču leta 1869. Ustvarila sta jo libretist in koreograf Marius Petipa ter skladatelj Ludwig Minkus. Cervantesov roman Don Kihot\, ki velja za prvo moderno literarno delo svoje zvrsti\, predstavlja idejno in vsebinsko izhodišče baletne koreografije. Četudi je v središču pozornosti ljubezenska zgodba med Kitri in Basiliem\,\npredstavljata Don Kihot in njegov oproda Sančo Pansa nekakšen idejni okvir in tragikomični ambient baletne predstave\, poleg njiju pa ustvarjajo špansko vzdušje še drugi plesni liki\, kot so Antonina\, Lorenzo\, Gamache\, Kitrine prijateljice\, Basilijeva prijatelja\, toreadorji\, cigani idr. Don Kihot velja za enega od zahtevnejših baletov\, saj združuje elemente dramske komike tragedije in ironije z virtuozno in tehnično zahtevno koreografijo. Tokratno produkcijo Baleta Maribor pa\nbo zaznamovalo umetniško sodelovanje med koreografom in mednarodno uveljavljenim plesalcem Krysztofom Nowogrodzkim\, ki je znan po svojih svežih in dodelanih modernizacijah klasičnega repertoarja. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/don-kihot-2022-01-15-19-30-00/2022-01-14/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/Don-Kihot-17_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20220108T170000 DTEND;TZID=UTC:20220108T170000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T120246Z LAST-MODIFIED:20211129T091341Z UID:10759-1641661200-1641661200@kultura.maribor.si SUMMARY:Kekec DESCRIPTION:Avtorski projekt Edwarda Cluga in skupine Katalena\n\n\nPredstava traja 50 minut in nima odmora.   Premiera: 7. september 2018\, Velika dvorana\n\nOtroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota \nGlasbeni koncept: Boštjan Narat\nGlasba: Katalena\nNastopajo: Solisti in baletni ansambel SNG Maribor \nSto let po izidu povesti Kekec na hudi poti Josipa Vandota ta edinstveni junak slovenske literature s svojim pogumom in bistrimi domislicami še vedno navdušuje nove generacije bralcev in gledalcev. Koreograf baletne pravljice\, Edward Clug\, je v sodelovanju s priznano slovensko skupino Katalena ter z njenim vodjem in avtorjem glasbenega koncepta\, Boštjanom Naratom\, priljubljeno Vandotovo povest uporabil kot portal\, skozi katerega bodo najmlajši gledalci na\npragu letošnje jeseni prvič stopili v čarobni svet plesnega gledališča. Baletna pravljica Kekec ni namenjena zgolj najmlajšim\, ampak vsem mladim po srcu. \n\nZasedba\nKekec – Ionut Dinita\, Filip Jurič\nTeta Pehta – Klavdija Stanišič\, Olesja Hartmann Marin\, Branka Popovici\nMojca – Catarina de Meneses\, Mirjana Šrot\, Vanja Vitman\nRožle – Alexandru Pilca\, Jan Trninič\nVolk\, Pehtin pes – Yuya Omaki\, Filip Jurič\nTuristki – Asami Nakashima\, Satomi Netsu\nVaščani (Kravice) – Vanja Vitman\, Branka Popovici\, Hristina Stoyčeva\, Satomi Netsu\, Mirjana Šrot\, Sytze Jan Luske\, Aleks Šišernik\, Mircea Golescu\, Jan Trninič \nKostumograf Leo Kulaš\, scenograf Marko Japelj\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n  \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n  \nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kekec-2022-01-08-17-00-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/KEKEC_16-10dpi_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220107T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220107T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211223T095444Z LAST-MODIFIED:20211228T122335Z UID:14538-1641585600-1641585600@kultura.maribor.si SUMMARY:Mačka na vroči pločevinasti strehi DESCRIPTION:Tennessee Williams\nMačka na vroči pločevinasti strehi\nCat on a Hot Tin Roof\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 2 uri in 40 minut ter ima en odmor.   Premiera: 15. maj 2021\, Stara dvorana\n\nKultna ameriška drama Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi (1955)\, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado\, velja za eno najboljših dram 20. stoletja. Skozi okvir družinske melodrame Williams ponuja brezkompromisno kritiko družinskih in družbenih vrednot. Vroča pa ni samo od poletnega sonca razgreta pločevinasta streha družinske hiše\, pod katero se ob praznovanju rojstnega dne Velikega očka zbere vsa družina. Vroča so razkritja osebnih interesov\, zamolčanih resnic\, v\nalkoholu utopljenih intimnih občutkov\, vroč je boj za dediščino. Veliki očka\, pater familias\, ki so ga lažne novice o zdravju osvobodile smrtnih senc\, se je osvobodil spon lažne morale in enako zahteva tudi od svojega mlajšega sina Bricka\, medtem ko do starejšega sina Gooperja\, njegove žene Mae in Velike mami kaže zgolj še paleto odtenkov odkritega gnusa. Medtem ko se Brick sooča s svojimi demoni\, se njegova žena Maggie\, slovita mačka na vroči pločevinasti strehi\, pridruži borbi za dediščino. \nDramaturg uprizoritve Vili Ravnjak pravi\, da je Tennessee Williams mojster dramske forme\, pisec briljantnih dialogov\, predvsem pa izjemno pronicljiv upodabljalec kompliciranih človeških usod in čustveno nabitih življenjskih situacij. Izjemno sugestivno in suvereno upodablja svet primarnih človeških strasti\, globoko zaraščenih v telesa dramskih oseb. Drama prikazuje egoizem primarnih preživitvenih instinktov (materialni pohlep\, čustveno posedovalnost\, telesno spolno slo …). Ti nagoni so\nbrezobzirni in surovi. Ker pa se udejanjajo v okviru navidezno urejenega in kultiviranega sveta\, se izražajo na prikrit način. Williams kopreno zunanje uglajenosti postopoma odstranjuje\, pod njo pa razkriva bestialno nagonsko moč. Williamsova drama govori o neiskrenosti\, o zlagani vljudnosti\, navidezni prijaznosti kot osnovi za toksičnost nekega družinskega okolja. Skupinski portret toksičnega družinskega okolja\, ki ga je naslikal z Mačko na vroči pločevinasti strehi\, je resnično osupljiv. \nTomaž Onič\, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko)\, je v prispevku za gledališki list med drugim zapisal: “Poglobljena obravnava osrednje teme\, tj. koncepta zlaganosti\, bistveno presega preprosto presojo\, da je nekaj prav ali narobe. Williams namreč pokaže\, da je ta slabost vsrkana v vse medsebojne odnose in da jo – kar je še posebej šokantno – ljudje obsojamo zgolj selektivno: Gooperjevo in Maejino pretvarjanje vsaj na prvo žogo obsojamo in\nnjune spletke dojemamo kot zahrbtne in nepravične\, medtem ko smo Brickovo neiskrenost v zakonu ter zamolčan\, predvsem pa nerazrešen odnos do Skipperja pripravljeni pripisati Brickovemu bremenu in občutku krivde\, pri tem pa ga opravičujemo z njegovo vlogo klasičnega aristotelovskega tragičnega junaka. Medtem pa nas Maggiejina laž\, da je noseča\, skorajda ne zmoti\, ampak smo jo pripravljeni sprejeti kot uspešno taktično zmago\, ki obrne potencialno delitev premoženja v ‘pravo smer’.” \nJan Krmelj\, eden od vidnejših predstavnikov najmlajše generacije režiserjev\, je Williamsovo besedilo bral kot portret egoizma in utesnjenosti\, s katerima se soočajo vsi člani družine Pollitt. “V družinskih članih dejstvo\, da bo oče umrl\, prebudi preživitveni mehanizem\, boj za dediščino; družina je res v nekakšni areni\, kjer je boj za preživetje egoističen boj\, tukaj želi vsak imeti vse\, vsak je sam proti ostalim.” \n\nZasedba\nMargaret – Liza Marijina \nBrick – Petja Labović\nVelika mami – Nataša Matjašec Rošker\nVeliki očka – Vladimir Vlaškalić\nMae – Mateja Pucko\nGooper – Blaž Dolenc\nDoktorica Baugh – Minca Lorenci\nČastiti gospod Tooker – Kristijan Ostanek \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenograf Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, lektorica Mojca Marič\, skladatelj Gašper Torkar\, oblikovalec svetlobe Jan Krmelj \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/macka-na-vroci-plocevinasti-strehi-2022-01-07-20-00-00/2022-01-07/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Macka_na_vroci_plocevinasti_strehi-webbanner_h-4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211231T180000 DTEND;TZID=UTC:20220101T203000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211124T220028Z LAST-MODIFIED:20211214T080320Z UID:10961-1640973600-1641069000@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00-2021-12-31/ LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000 DTEND;TZID=UTC:20211230T210000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211124T220028Z LAST-MODIFIED:20211125T094338Z UID:10919-1640894400-1640898000@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Rock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n\n\n\n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele. \nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo. \nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\nNagrade\n\n Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Žlahtna komedija po izboru občinstva na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Mateja Pucko – Žlahtna komedijantka na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Sandy Lopičič – Žlahtni režiser  na 25. festivalu Dnevi komedije v Celju\, 2016\n Posebno priznanje celotni zasedbi – 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\, Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n Mateja Pucko – igralska nagrada\, 40. festival Dnevi satire Fadila Hadžića\,  Satiričko kazalište Kerempuh\, Zagreb\, 2016\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00-2021-12-30-00-00-00/2021-12-30/ LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/5_S3D9934_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211230T200000 DTEND;TZID=UTC:20211230T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T122752Z LAST-MODIFIED:20211129T091125Z UID:10785-1640894400-1640894400@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Erik Gedeon \nVečno mladi \nEwig jung \nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2021-12-30-20-00-00/2021-12-30/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/20_S3D9346_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211228T200000 DTEND;TZID=UTC:20211228T200000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T120211Z LAST-MODIFIED:20211129T093739Z UID:10748-1640721600-1640721600@kultura.maribor.si SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače \nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin – Žan Koprivnik\nStarejši sin – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2021-12-29-20-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/lowres-4-of-45_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211226T110000 DTEND;TZID=UTC:20211226T110000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T120204Z LAST-MODIFIED:20211129T094547Z UID:10746-1640516400-1640516400@kultura.maribor.si SUMMARY:Hrestač DESCRIPTION:Peter Iljič Čajkovski\nHrestač \nЩелкунчик\nKoreograf: David Nixon\n\n\nPredstava traja približno eno uro in petinpetdeset minut in ima en odmor.   Premiera: 7. november 2008\n\nPravljični balet v dveh dejanjih po zgodbi Hrestač in mišji kralj E. T. A. Hoffmanna \nZadnji balet Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893)\, Hrestač\, velja od šestdesetih let 20. stoletja za enega najbolj priljubljenih baletov sploh. Razloge za njegovo priljubljenost kaže iskati v dejstvu\, da sta tematika in slikovita glasba uglašeni s pravljičnim razpoloženjem božičnega časa in zime. \nBalet v prvih petdesetih letih po nastanku ni doživel uspeha\, ki ga je deležen danes. Širšemu občinstvu je odkrila pravo vrednost dela šele slikovita\, duhovita in intimna produkcija znamenitega koreografa Georgea Balanchina. In v rokah izjemnih sodobnih koreografov\, kot je denimo svetovno priznani kanadski koreograf David Nixon\, se v vsej svoji lepoti razpre tudi današnjemu človeku – naj bo otrokom ali pa odraslim\, ki znajo sem in tja še prebuditi otroka v sebi. \nZgodba govori o pripetljajih na božični večer\, ko otroci nestrpno pričakujejo obdarovanja. Božična darilca pletejo v otroški domišljiji svojo lastno zgodbo: jekleni vojak Hrestač oživi deklico Claro\, ki jo reši pred napadalno vojsko mišk\, in se nato prelevi v princa ter jo popelje na razkošni božični ples. Usoda deklice – ali je princ plod njenih sanj ali pa je pravljični razplet morda resničen – je zaupana snovalcu predstave in navsezadnje tudi domišljiji gledalca. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Robinson \n\n\nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/hrestac-2021-12-26-11-00-00/2021-12-26/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/26-27-6517_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211226T103000 DTEND;TZID=UTC:20211226T120000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T122748Z LAST-MODIFIED:20211129T092845Z UID:10784-1640514600-1640520000@kultura.maribor.si SUMMARY:Elvis Škorc\, genialni štor DESCRIPTION:Janja Vidmar\, Maja Borin\nElvis Škorc\, genialni štor \nRežija: Mateja Kokol\n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora   Premiera: 16. januar 2021\, Mali oder\n\nDuhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju 11+ \nJanja Vidmar (1962)\, ena najbolj branih in nagrajevanih slovenskih mladinskih pisateljic\, je v romanu Elvis Škorc\, genialni štor (2018) izjemno spretna v situacijskem in besedilnem humorju pri obravnavanjih najstniških zagat – lahko bi rekli\, da je Elvis Škorc postal novodobni slovenski Jadran Krt. “Nova dramska forma je na svojstven način ulovila duh romana in se hkrati od njega osamosvojila. Nastala je duhovita uprizoritev\, ki ponuja vpogled v sodobno sladko-kislo družinsko\ndinamiko in na svojstven način kaže na smer izhoda ‘iz zagamane črne luknje’\,” pravi Maja Borin\, dramaturginja pri uprizoritvi in soavtorica dramatizacije. \nUprizoritev Elvis Škorc\, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika\, ki že od drugega razreda naprej ve\, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče\nPeter\, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet. \n“Če bi nas\, Škorce\, opisal s pomočjo kemije\, bi rekel\, da smo kot razpad v kemični reakciji\,” pravi Elvis. \nKo pa je mama nekega dne udarila z novico\, da je noseča\, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej\, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo\, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve\, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi\, ki ga meče pred noge Hane\, najlepšega genskega zapisa v zgodovini\, da se spopada z razredni frajerji\, ki so ga pretepli\, ponižali\, na Facebooku objavili video njegove riti … Vse\, kar ga pomirja v tem “sranju”\,\nv katerem se je znašel\, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme\, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo\, nastalo po številnih potresih sunkih\, bi Škorci kratko malo “pocrkali”. Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed\, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih. \nElvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu\, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter\, pravi roker: “Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase\, odloči se in stoj za svojo odločitvijo.” \nUprizoritev je režirala talentirana mlada mariborska režiserka Mateja Kokol\, ki je navdušila z mladinsko uprizoritvijo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. “Uprizoritev skozi kreativni laboratorij poskuša prisluhniti perspektivam predstavnikov različnih generacij v družini Škorc\, ki zaradi hipersveta in nemogočih socialnih razmer ne obvladujejo več kaosa življenjskih situacij. Ukvarjali smo se z družino kot primarno celico našega obstoja. Družino\, ki je takšna\, kot je – včasih\nvarna\, včasih nevarna. Včasih vesela. Včasih žalostna. Včasih mirna. Včasih razburkana …” \n\nZasedba\nElvis Škorc – Matija Stipanič\nEla\, njegova desetletna sestra Hana\, devetošolka – Liza Marijina \nOče Peter – Gorazd Žilavec\nMama Polona – Minca Lorenci\nBabica Vilma – Irena Varga\nSosed\, Učitelj\, Urban\, Elvisov sošolec\, Kris\, Elvisov sošolec – Viktor Hrvatin Meglič \nDramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Gselman\, kostumografija ekipa uprizoritve \, skladatelj Aleš Zorec\, koreograf Gaj Žmavc\, korepetitor Robert Mraček\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalka svetlobe Mateja Kokol \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/elvis-skorc-genialni-stor-2021-12-22-11-00-00/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/DX_18_b.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211223T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20211223T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211202T153126Z LAST-MODIFIED:20211217T122013Z UID:12358-1640287800-1640287800@kultura.maribor.si SUMMARY:Božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra DESCRIPTION:Božično-novoletni koncert\n\n22. in 23. december 2021 ob 19.30\, Velika dvorana SNG Maribor \nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent Simon Krečič\nSolistke in solist Sabina Cvilak\, sopran\, Rebeka Lokar\, sopran\, Andreja Zakonjšek Krt\, sopran\, Martin Sušnik\, tenor\, Oksana Pečeny Dolenc\, violina \nNajlepše arije in odlomki iz opernih in operetnih mojstrovin Richarda Straussa\, Léa Delibesa\, Franza Lehárja in Roberta Stolza ter koncertnih in orkestralnih del Petra Iljiča Čajkovskega\, Johanna Straussa ml.\, Manuela de Falle\, Jacquesa Offenbacha idr. \nProgram \nRichard Strauss: Valčki iz prvega dejanja opere Der Rosenkavalier \nGeorges Bizet: La fleur que tu m’avais jetée\, arija Dona Joséja iz drugega dejanja opere Carmen\, \nsolist Martin Sušnik \nLéo Delibes: Viens\, Mallika\, les lianes en fleurs\, cvetlični duet iz prvega dejanja opere Lakmé\, \nsolistki Rebeka Lokar\, Andreja Zakonjšek Krt \nJohann Strauss ml.: Rože z juga (Rosen aus dem Süden)\, op. 388 \nRichard Strauss: Beim Schlafengehen iz cikla Štiri poslednje pesmi\, solistka Sabina Cvilak \nPeter Iljič Čajkovski: Cvetlični valček iz drugega dejanja baleta Hrestač \nRichard Strauss: Marie Theres’! Hab’ mir’s gelobt\, zaključni tercet iz tretjega dejanja opere Der Rosenkavalier\, solistke Sabina Cvilak\, Rebeka Lokar\, Andreja Zakonjšek Krt \n***** \nRobert Stolz: Spiel’ auf deiner Geige\, arija Jadje iz prvega dejanja operete Venera v svili\, solistka Sabina Cvilak \nVittorio Monti: Čardaš\, za violino in orkester\, solistka Oksana Pečeny Dolenc \nLuigi Arditi: Il bacio (Poljub)\, solistka Andreja Zakonjšek Krt \nFranz Lehár: Meine Lippen\, sie küssen so heiß\, arija Giuditte iz četrtega prizora operete Giuditta\, \nsolistka Rebeka Lokar \nAgustín Lara: Granada\, solist Martin Sušnik \nManuel de Falla: Španski ples za violino in orkester iz drugega dejanja opere Kratko življenje\, \nsolistka Oksana Pečeny Dolenc \nRuperto Chapí: Al pensar en el dueño de mis amores\, iz drugega dejanja komične zarzuele Zabedejevi hčeri\, solistka Sabina Cvilak \nJacques Offenbach: Uvertura k opereti Orfej v podzemlju \nNezadržno približevanje veselega decembra in prazničnega vzdušja\, ki je tudi letos nekoliko drugačno zaradi omejenega javnega življenja\, je lahko lepa priložnost za skupno druženje ob navdihujoči glasbi. Z željo\, da bi v karseda dobrem razpoloženju in ob primerni glasbeni popotnici zakorakali v novo leto 2022\, smo za vas pripravili vznemirljiv glasbeni večer v znamenju rož in cvetja\, ki je stkan iz številnih bleščečih utrinkov in strastnih ritmov iz svetovne glasbene zakladnice. Prvi del\nkoncerta je tako namenjen predvsem glasbenim mojstrovinam\, ki so tako ali drugače simbolno povezane s cvetjem\, v drugem delu glasbenega dogodka pa se bomo v urnem koraku sprehodili od najznamenitejših dunajskih operet\, madžarskega čardaša pa vse do vročekrvnih ritmov iz Španije in Latinske Amerike. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bozicno-novoletni-koncert-simfonicnega-orkestra-2021-12-23-19-30-00/2021-12-23/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-bozicni-simfoniki-web_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20211221T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20211221T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211202T142853Z LAST-MODIFIED:20211217T121915Z UID:12173-1640115000-1640115000@kultura.maribor.si SUMMARY:Božični koncert zbora Opere SNG Maribor DESCRIPTION:“Sveta noč” \n21. in 22. december 2021 ob 19.30 \, Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika\, Maribor \nZbor Opere SNG Maribor\nZborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\nSolistke in solista Valentina Čuden\, sopran\, Lucija Krašovec\, sopran\, Bogdan Stopar\, tenor\nOlga Pečeny\, klavir \n  \nAndrej Makor: Sveta noč\, odlomki iz božične kantate za solo sopran\, mešani zbor\, klarinet in klavir \nTudi letošnji december in božični prazniki se bodo v zgodovino zapisali v čas izrednih razmer\, ko lahko samo upamo na čim prejšnjo vrnitev v normalnost\, kakršno smo jo poznali. Morda bi se že zaradi tega morali v prihodnjih tednih nekoliko več posvetiti tudi drugim\, našim bližnjim\, znancem in vsem\, ki smo jih doživljali ali imeli kot nekaj samoumevnega. Tudi glasba ima moč\, da zbližuje ljudi\, celi rane in daje novo upanje ob pričakovanju prihoda Jezusovega rojstva oziroma ponovne\nvrnitve svetlobe v naša življenja\, ki jo obhajajo številne kulture. Te uvodne misli se dopolnjujejo tudi z besedami Andreja Makorja\, skladatelja božične kantate Sveta noč: “Zakaj Sveta noč? Zakaj božič? Po zimskem solsticiju\, ko je dan najkrajši in noč najdaljša\, pride božič – svetloba. Veliko pričakovanje in iskanje – pričakovanje rojstva in iskanje luči. Mogoče se v današnjem vse hitrejšem načinu življenja niti ne zavedamo moči svetlobe\, ki so jo častili že naši predniki. Luč je svetloba\,\ntoplota – tisto bistvo\, ki nam daje občutek varnosti\, zavetja in miru. Zakaj torej Sveta noč in božič? Zato\, da se v temi najprej umirimo\, zadihamo in pozabimo na vsakodnevne težave in skrbi\, ter odpremo svoje srce in se prepustimo novemu rojstvu luči\, svetlobe in optimizma – rojstvu božjega otroka.” \n\nProgram \nAndrej Makor: Sveta noč\, božična kantata za solo sopran\, mešani zbor\, klarinet in klavir \n(odlomki) \n1. UVOD: Sveta noč\, mešani zbor (Joseph Mohr\, prevod Jakob Aljaž) \nI. STAVEK \n2. I. Variacija\, klarinet in klavir \n3. I. Koral\, sopran solo in armonika (Stara zaveza: 4 Mojzes 24\, 17) \n4. Sveta noč: Luči sijo\, mešani zbor (Stanko Janežič) \n5.  Božičnica II.: Jaz grem na pot\, mešani zbor in klavir \nII. STAVEK \n6. II. Variacija\, klarinet in klavir \n7. II. Koral\, sopran solo in armonika (Stara zaveza: Izaija 7\, 14–15) \n8. Božič v tujini: V mrtvi duši spi žalost\, mešani zbor in klavir \n9. Božič na kraškem bregu: Na bregu z valovi se luna igra\, mešani zbor in klarinet \n10. Noč je črna\, mešani zbor (Lojze Kozar ml.\, po ljudskem motivu iz Prekmurja) \nIII. STAVEK \n11. III. Variacija\, klarinet in klavir \n12. III. Koral\, sopran solo in armonika (Stara zaveza: Izaija 9\, 5) \n13. Božično okno: Tu ni snega\, tenor solo in moški zbor (Jože Aleksij Markuža) \n14. Božična noč: Božična noč\, luč repatice\, mešani zbor in klavir (Alojz Gradnik) \n15. Sveti večer: V daljavi zvonijo božični zvonovi\, mešani zbor\, klarinet in klavir \nLeta 2018 je minilo dvesto let od prve izvedbe pesmi Stille Nacht\, heilige Nacht (Sveta noč\, blažena noč)\, za katero so svojčas domnevali\, da naj bi si avstrijski učitelj\, organist in skladatelj Franz Xaver Gruber (1787–1863) motiv izposodil pri katerem od dunajskih klasikov – Mozartu\, Haydnu ali celo Beethovnu. Šele najdba rokopisa avtorja besedila napeva\, rimskokatoliškega duhovnika Josepha Mohra (1792–1848)\, na katerem je navedena letnica 1820\, je z veliko gotovostjo potrdila njuno avtentično avtorstvo. Iz Mohrovega rokopisa\, ki je bil najden leta 1995\, lahko razberemo\, da je Mohr besedilo ustvaril leta 1816\, ko je bil nastavljen za župnika romarske cerkve v avstrijskem Mariapfarru\, dve leti zatem (1818) pa je Gruber na Mohrovo besedilo pristavil še melodijo – in tako je bila “spočeta” pesem\, ki jo je UNESCO leta 2011 razglasil za nesnovno svetovno kulturno dediščino\, kar dokazujejo neštete izvedbe po vsem svetu ter več kot tristo prevodov njenega besedila\, ki je v slovenskem jeziku dostopno v prepesnitvi duhovnika in skladatelja Jakoba Aljaža (1845–1927). \nEno izmed parafraz pesmi in obenem tudi njenih razširitev v večje glasbeno delo je ustvaril Andrej Makor (r. 1987)\, slovenski skladatelj mlajše generacije\, ki se posveča predvsem ustvarjanju za različne vokalne zasedbe. Makorjeva kantata z istim naslovom (Sveta noč) za sopran solo\, mešani zbor\, klarinet in klavir je nastala na pobudo Zbora sv. Nikolaja iz Litije\, ki že več kot dve desetletji goji tradicijo božičnih koncertov v Litiji in širšem okraju. Kantata je svojo praizvedbo v zasedbi sopranistke Monike Fele\, klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič (kot Dua Claripiano) ter Zbora sv. Nikolaja pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič doživela na božični dan leta 2018 v litijski cerkvi\, nato pa je bila izvedena še v uršulinski cerkvi v Ljubljani ter v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru. \nBožična kantata Sveta noč Andreja Makorja se kot obsežnejše vokalno-instrumentalno delo razgrinja v treh “stavkih”\, od katerih je vsak sestavljen iz instrumentalnega uvoda ali mediger (poimenovanih kot Variacij)\, ki povezujejo posamezne glasbene točke. Variaciji sledi Koral za sopran in vsakokrat po štirje zbori na besedila slovenskih pesnikov 19. in 20. stoletja\, med drugimi Ivana Preglja\, Antona Aškerca\, Alojza Gradnika\, Lojzeta Krakarja\, Srečka Kosovela pa tudi Stanka Janežiča\, Andreje Godnič\, Franca Sodje\, Filipa Terčelja in Jožeta Aleksija Markuže. Proces nastajanja kantate je skladatelj opisal z naslednjimi besedami: “Najprej je bilo treba poiskati primerna besedila\, ki so mi dala možnost oblikovati obsežnejše delo in postaviti primeren dramaturški lok. Kantato sem si zamislil v obliki\, ki bo omogočila tudi poznejše izvedbe\, po delih ali morda po sklopih\, saj sem v razgovoru z Mihelo Jagodic in še nekaterimi zborovodji prišel do zaključka\, da slovenske božične literature v našem prostoru zares primanjkuje.” \nMakor je za sopran solo napisal tri koralne speve na izbrana besedila iz Stare zaveze\, ki napovedujejo Jezusovo rojstvo in na katere ga je opozoril koprski župnik Primož Krečič. Odlomke iz besedil prerokov Mojzesa in Izaije je uglasbil po zgledu enoglasja gregorijanskega korala\, ki ga spremlja le ležeči (pedalni) ton navlaženega kozarca (armonike oziroma hidrokristalofona)\, nastalo sozvočje pa izvablja občutek nadzemeljskosti oziroma angelske eteričnosti\, s katero se v avtentičnem duhu krščanske mistike napovejo prihajajoči dogodki. Zboru je skladatelj posvetil levji delež kantate s skupno dvanajstimi zaključenimi točkami\, ki jih je mogoče bodisi a cappella bodisi ob spremljavi dveh glasbil izvajati kot posamezne zborovske skladbe tudi ob drugih priložnostih\, ne le božiču. V nekaterih skladbah\, zlasti v zboru Noč je črna\, lahko poslušalci prepoznajo ljudske napeve (v tem primeru gre za kontrafakturo znane prekmurske ljudske pesmi San se šetal) in na splošno tudi sladkobnejše in “popevkarsko” obarvane melodije\, ki s sentimentalno-nostalgičnim sporočilom ob blagozvočni spremljavi ustvarjajo pristno božično atmosfero. \nKantata Sveta noč je potemtakem Makorjev umetniški poklon Franzu Xaverju Gruberju oziroma njegovi Sveti noči\, ki je tako rekoč obvezni dodatek slehernega božičnega koncerta. “Tudi sam sem se odločil\, da jo ločim od svojega dela in jo v novi priredbi ponudim kot sklepno skladbo večera\, v kateri se bo nastopajočim\, kot je to že v navadi\, lahko pridružilo tudi občinstvo\,” je svoje misli sklenil skladatelj. \nBenjamin Virc \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/bozicni-koncert-zbora-opere-sng-maribor-2021-12-21-19-30-00/2021-12-21/ LOCATION:Stolna cerkev CATEGORIES:Dogodki,Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-bozicni-zbor_web-1_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211217T203000 DTEND;TZID=UTC:20211217T220000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211125T064504Z LAST-MODIFIED:20211126T090603Z UID:10921-1639773000-1639778400@kultura.maribor.si SUMMARY:Chiao-Hua Chang & Przemysław Strączek DESCRIPTION:Cikel koncertov Blue Planet\nCena vstopnice: 8\,00 – 10\,00 EUR \nProjekt povezovanja orientalske eksotike z evropskim jazzom. \n\nDuo Chiao-Hua Chang & Przemysław Strączek je projekt povezovanja orientalske eksotike z evropskim jazzom\, v katerem imata vodilno melodično vlogo tradicionalna azijska instrumenta erhu in matouqin. \nGlasbo dueta ustvarja eden najboljših poljskih jazz kitaristov in skladatelj Przemysław Strączek\, ki se v zadnjih letih v svoji glasbi osredotoča na združevanje evropskega jazza z zvoki in zvočili z Daljnega vzhoda.  S svojimi glasbenimi projekti je že gostoval v Singapuru\, Maleziji in na Kitajskem. Oder je delil z glasbeniki kot so Andy Sheppard\, Xu Fengxia in legendarni poljski saksofonist Janusz Muniak. \nMiks in mastering  za Strączkov zadnji album LP »Fig Tree« (2021) je v newyorškem Avatar studiu uredil svetovno znani mojster jazz zvoka Katsuhiko Naito\, ki se lahko pohvali s kar tremi nominacijami Grammy. Ko se je Strączkov album pojavil v prodaji\, mu je uspelo nekaj\, kar se je doslej zdelo nemogoče: na Poljskem se je jazz album za en teden povzpel med štiri najbolj prodajane albume v vseh kategorijah ter pri tem prehitel vso domačo komercialo\, prav tako pa tudi zvezdniški rock skupini Pink Floyd in AC/DC. \nChiao-Hua Chang je rojena na Tajvanu\, od leta 2013 pa živi na Dunaju. Je neodvisna glasbenica\, ki združuje kulture Vzhoda in Zahoda z izvajanjem ne le tradicionalne glasbe\, temveč tudi improvizirane glasbe v povezavi s sodobnimi glasbenimi formami in pristopi. Leta 2001 je na Univerzi Shih-Chien na Tajvanu diplomirala iz erhuja\, leta 2008 pa magistrirala na Inštitutu za etnomuzikologijo na Nacionalni univerzi za umetnost v Tainanu\, prav tako na Tajvanu. Od leta 2014 nastopa kot solistka v mednarodnih skupinah\, ki igrajo različne zvrsti sodobnega jazza. \n\nProdaja vstopnic na portalu Moje karte\nVstopnice bo mogoče kupiti tudi uro pred pričetkom koncerta na blagajni prizorišča.\nInformacije: zavod.etnika@gmail.com\,  tel. 040 632 232 \n\nZa nakup vstopnic in ogled dogodka velja PCT pogoj. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/chiao-hua-chang-przemys-aw-str-czek-2021-12-17-20-30-00/ LOCATION:Sodni stolp na Lentu CATEGORIES:Dogodki,Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/chiao-hua2-600x600-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211214T173000 DTEND;TZID=UTC:20211214T173000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T120022Z LAST-MODIFIED:20211129T080308Z UID:10719-1639503000-1639503000@kultura.maribor.si SUMMARY:Koncertni cikel SAMOSPEVANJE O večni ljubezni DESCRIPTION:Večer samospevov J. Brahmsa in R. Wagnerja \nKatarina Kobal – sopran\nNejc Lavrenčič – klavir \nMlad PerArtem\nRebeka Pregelj – sopran\nStefan Pajanović – klavir \nSopranistka Katarina Kobal in pianist Nejc Lavrenčič bosta na koncertu O večni ljubezni predstavila glasbo dveh močno si nasprotujočih glasbenih struj v drugi polovici 19. stoletja. Na eni strani konservativni Johannes Brahms\, ki je zagovarjal absolutno glasbo in s tem tradicionalnost glasbenih oblik\, na drugi strani pa Richard Wagner kot pripadnik Nove nemške šole\, ki je spodbujala nove glasbene forme. V prvi polovici koncerta bomo tako slišali izbor ljubezenskih  samospevov in 5 Pesmi\,\nop. 72 J. Brahmsa\, v drugi pa Wagnerjevih 5 Pesmi na besedila Mathilde Wesendonck\, ki so nastali kot študija za znamenito opero Tristan in Isolda. \nKot Mlad PerArtem se bo z izborom samospevov slovanskih skladateljev predstavila sopranistka Rebeka Pregelj in pianist Stefan Pajanović. \nSopranistka Katarina Kobal je leta 2015 zaključila podiplomski študij opernega petja pri Yvonne Neaf na Visoki šoli za umetnost v Zürichu in dve leti zatem še študij koncertnega petja. Pred tem se je izobraževala pri Barbari Nagode\, Fredericu Gindrauxu\, Scotu Weiru\, Dorothei Bamert-Galli in Mirelli Freni. Leta 2018 je bila finalistka mednarodnega tekmovanja v samospevih Seghizzi (Italija). Nastopa na koncertih v Švici\, Sloveniji in Italiji. Njen repertoar obsega samospeve Tostija\,\nDonizettija\, Rossinija\, Bellinija\, Verdija\, Respighija\, Schumanna\, Brahmsa\, Schuberta\, Straussa\, Wagnerja\, Berga\, Faureja\, Ravela\, Čajkovskega\, Rachmaninova\, Musorgskega. Leta 2013 je z vlogo Venere v krstni izvedebi opere Heinrich Treibhäuser (S. Stadler\, K. Deissler\, P. Destraz in R. Lerch) debitirala na poletnem festivalu v Zürichu. V sezoni 2014/2015 je nastopila v Kurtagovih Kafkovih fragmentih v Zürichu in v vlogi Fiordiligi (Cosi fan tutte) v Badnu. Sicer pa njen operni repertoar\nobsega še vloge kot so Donna Elvira (Don Giovanni)\, Contessa di Almaviva (Figarova svatba)\, Liù (Turandot)\, Elisabeth (Tannhäuser)\, Agathe (Der Freischütz)\, Tatjana (Jevgenij Onjegin)\, Lisa (Pikova dama). Nastopa tudi v izvedbi sakralne glasbe kot so Faurejev Rekviem\, Rossinijeva Petite messe solennele in Mozartova Missa brevis in C. \nPianist Nejc Lavrenčič je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre\, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov. \nKoncertno deluje v Sloveniji\, Franciji\, Belgiji\, Španiji\, Hrvaški\, Italiji\, Švici\, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA\, Kanado in Azijo. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak\, Marcos Fink\, Mojca Vedernjak\, Theresa Plut\, Barbara Jernejčič Fürst\, David Jagodic\, Katja Konvalinka\, Juliette de Massy\, Cristina Segura\, Artur Rożek\, Arianna Rinaldi\, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan\, Luka Železnik\, Magdalena Sas\, Isabel\nDunlop\, dirigentka Karen Kapferer in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih\, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija. \nDeluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je bil štipendist Ministrstva za kulturo\, ki je njegovo delovanje prepoznalo s: \n“Pianist Nejc Lavrenčič velja za enega najvidnejših slovenskih interpretov v glasbeni zvrsti samospeva in komorne glasbe. […] Tako po obsegu kot kakovosti izkazuje pomemben prispevek k slovenski kulturi […] Kot pianist in specialist bogati slovenski kulturni prostor z vrhunskim glasbenim poustvarjanjem v žanru samospeva in s tem daje pomemben prispevek k razvoju poklica instrumentalista.” \nSopranistka Rebeka Pregelj je študentka tretjega letnika petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Svojo glasbeno pot je začela z učenjem flavte na Glasbeni šoli Nova Gorica. Leta 2014 je začela obiskovati tudi pouk solopetja pri Vladimirju Čadežu in Marjetki Lužnik. Redno se udeležuje pevskih tekmovanj in dosega opazne rezultate; med njimi so zlata plaketa na državnem tekmovanju TEMSIG\, I. nagrada na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski v\nOsijeku\, III. nagrada na mednarodnem tekmovanju Concorso giovani musicisti città di Treviso. Decembra 2018 je nastopila na premierni izvedbi mladinske opere Damjana Močnika Všeč si mi v vlogi Učiteljice v Cankarjevem domu\, januarja 2019 pa je sodelovala pri projektu Akademije za glasbo Miniopere II.\, s katerim so gostovali v Budimpešti in Brnu\, kjer je nastopila v vlogi Norca v minioperi Uspavanka v sobi brez oken skladateljice Federice Lo Pinto. \nSvoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih in seminarjih pri priznanih profesorjih kot so Barbara Jernejčič Fürst\, Tatjana Vasle\, Pia Brodnik\, Lia Serafini\, Alessando Svab\, Martha Guth\, Erica Switzer in Hans Adolfsen. \nV pretekli koncertni sezoni je pripravila samostojni recital samospevov znotraj cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška. Nastopila je na Festivalu na Ljubljanici\, na mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani in na festivalu Cortina incanta la mente 2019 v Cortini d’Ampezzo. S Komornim godalnim orkestrom NOVA je na letošnjem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi krstno izvedla skladbo Tilna Slakana Ko sva sama. Kot solistka je nastopila s Komornim godalnim orkestrom NOVA\, z Goriškim pihalnim\norkestrom\, s Pihalnim orkestrom Vogrsko in simfoničnim orkestrom Glasbene šole Nova Gorica. Redno sodeluje tudi z italijanskim ansamblom baročne in renesančne glasbe Super Flumina Babylonis\, s katerim se posvečajo obujanju zanimanja za staro glasbo\, s posebnim poudarkom na oratorijih in vokalno-inštrumentalnih delih Giacoma Carissima. \nPianist Stefan Pajanović je začel igrati klavir pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Ars Nova v Trstu trikrat zapored (leta 2006\, 2007 in 2008) dosegel Prve nagrade\, leta 2006 tudi Absolutno Prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Euritmia v Povolettu\, Italija je leta 2009 prejel Drugo nagrado\, leta 2011 pa Prvo nagrado in Drugo\nmesto. Leta 2007 je na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejel Srebrno plaketo\, leta 2010 pa Zlato plaketo in Tretjo nagrado. Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba – klavirski trio in tudi tam dosegal prestižne nagrade na tekmovanjih. Od leta 2011 do 2015 je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (Prva nagrada in Drugo mesto)\, na tekmovanju\nMemorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (Druga nagrada)\, TEMSIGU 2013 – Srebrno plaketo\, ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (Druga nagrada). \nKot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana\, s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana\, Beograd) in že dvakrat na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Po sprejemnih izpitih 2015 študira na Ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Jasminke Stančul. Lansko leto je prvi letnik\npodiplomskega študija študiral v okvirju Erasmus izmenjave v razredu prof. Markusa Bellheima na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Svoje klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih in svetovno uveljavljenih pianistih in pedagogih\, kot so Jasminka Stančul\, Aleksandar Madžar\, Ruben Dalibaltayan\, Aleksandar Serdar\, Konstantin Bogino\, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner\, znanje iz interpretacije samospevov pa pri Eriki Switzer\,\nHansu Adolfsenu in Donaldu Sulzenu. \nVSTOPNICE \n10\,00 € – za posamezni koncert\n15\,00 € – za dva koncerta (14. 12. 2021 ob 17.30 in 19.30 h) \nProdajna mesta:  uro pred dogodkom\nRezervacija vstopnic: info@perartem.si \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncertni-cikel-samospevanje-o-vecni-ljubezni-2021-12-14-17-30-00/ LOCATION:Kazinska dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/2021-10-PA_SAMOSPEVANJE-FB-post-SNG-MB-Ovecni-ljubezni-1200x_b.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20211202T193000 DTEND;TZID=UTC:20211202T193000 DTSTAMP:20261011T144808 CREATED:20211123T115821Z LAST-MODIFIED:20211129T074052Z UID:10682-1638473400-1638473400@kultura.maribor.si SUMMARY:Aida DESCRIPTION:Giuseppe Verdi \nAida \nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\nPremiera: 26. november 2021\, Velika dvorana\n\nVelika opera v štirih dejanjih \nLibreto Antonio Ghislanzoni\nPraizvedba opere 24. december 1871\, Kedivska opera v Kairu \nAida je opera v štirih dejanjih in sedmih slikah\, v kateri se je Verdi vsaj podzavestno\, če že ne odkrito zgledoval po formatu francoske velike opere (fr. grand opéra)\, v katero so z namenom poudarjanja spektakularnosti in impozantnosti vključene še razkošne plesne (baletne) točke. Operni libreto naj bi po osnutku egiptologa Françoisa Augusta Marietteja napisal Antonio Ghislanzoni\, čeprav je okrog literarne predloge še nekaj nejasnosti. Predvsem ni natanko dognano\, kdo je resnični avtor\nosnutka\, bodisi omenjeni egiptolog in arheolog Mariette\, ki je libreto predložil Verdijevemu prijatelju Camillu du Loclu\, bodisi Mariettejev brat Eduard\, ki je leta 1866 spremljal svojega brata po Egiptu\, ko je zbiral dokumentarni material za razstavo leta 1867\, in ki trdi\, da je pravi pisec osnutka. Za nameček pa obstaja še četrta možnost avtorstva\, ki ga dokazuje ameriška zgodovinarka in muzikologinja Mary Jane Phillips-Matz\, saj naj bi po nekaterih indicih resnični avtor libreta bil\nTemistocle Solera\, ki se je podpisal pod avtorstvo libretov kar pet Verdijevih oper – Oberto\, Nabucco\, Lombardijci na prvi križarski vojni\, Ivana Orleanska in Atila). \nKakorkoli že\, po francoskem besedilu Camilla du Locla je Antonio Ghislanzoni (1824–1893)\, nekdanji baritonist\, izdajatelj milanskega glasbenega časopisa Gazetta musicale in plodovit prirejevalec opernih libretov\, delo prevedel v italijanščino\, Verdi pa je sodeloval pri njegovi dokončni obliki. Opero je sicer naročil egiptovski podkralj Ismail paša za slovesnosti ob odprtju Sueškega prekopa leta 1870\, a se je premiera zaradi nemško-francoske vojne zavlekla za več kot eno leto. 24. decembra\n1871 je bila Aida le izvedena z ogromnim uspehom in je kmalu postala ena najbolj priljubljenih Verdijevih del in ena najbolj priljubljenih oper svetovnega repertoarja nasploh. Ko je obšla že vse svetovne odre\, je leta 1912 v novi luči zasijala ob vznožju piramid na prostem. \nAida je po pravici eno najpomembnejših Verdijevih del. Skladatelj jo je oblikoval v velikih sestavih\, tj. v prepričljivih glasbenodramaturških konfiguracijah z učinkovitimi stopnjevanji in predvsem s pretanjenim glasbenim kontrastiranjem med čustveno intimnim in družbenim\, herojskim oziroma javnim. Že to\, da je tako časovno kot prostorsko posegel v antično porečje afriškega Nila\, je vneslo v evropski kulturni kontekst več kot zgolj mimobežno zanimivost. Z novimi harmonskimi sozvočji in s\ntematiko\, ki naj bi bila naslonjena na krajevno barvitost obrežij Nila\, je Verdi pričaral eksotiko\, ki je bila za tedanje (in tudi sedanje) občinstvo privlačna od prvega trenutka. Dosledneje kot v svojih prejšnjih glasbenogledaliških delih je Verdi izkoristil možnosti vodilnega motiva\, ki se v operi ponavlja vselej\, ko nastopi neka konkretna oseba oziroma se pojavi neka določena situacija. Na motivu Aide kot naslovne “junakinje”\, Radamèsove srčne izvoljenke\, sicer etiopske sužnje v\negiptovskem ujetništvu\, sloni predigra opere; motiv faraonove hčere Amneris\, ki je prav tako zaljubljena v Radamèsa\, pa je drugi najpomembnejši glasbeni domislek. Večkrat se ponavlja motiv ljubosumja\, vmes pa je posejanih nešteto čudovitih melodičnih invencij\, od Radamèsove romance\, namenjene Aidi v prvem dejanju (Celeste Aida)\, Aidini herojsko-hrepeneči ariji Ritorna vincitor (s konca prvega dejanja)\, prek triumfalnih fanfar iz drugega dejanja pa vse do sklepnega dueta v četrtem dejanju\, ko\nse Aida in Radamès\, objeta v grobnici\, v svojih poslednjih skupnih trenutkih poslavljata od sveta. \n\nZasedba\nDirigent: Francesco Rosa \nAida – Rebeka Lokar\nRadames – Oscar Marin\nAmneris – Irena Petkova\nRamfis – Luka Ortar\nKralj – Alfonz Kodrič\nAmonasro – Jaki Jurgec\nSvečenica – Valentina Čuden\nGlasnik – Bogdan Stopar \nScenograf Alfredo Troisi\, kostumograf Luca Dall`Alpi\, oblikovalec luči Merat Pascal\, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\, asistent režije Tim Ribič\, koncertna mojstra Saša Olenjuk\, Oksana Pečeny Dolenc \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/aida-2021-11-26-19-30-00/2021-12-02/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/MG_518_b.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR