BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Paris BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20220327T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20221030T010000 END:STANDARD TZID:UTC BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0000 TZOFFSETTO:+0000 TZNAME:UTC DTSTART:20220101T000000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220524T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220524T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220517T085334Z LAST-MODIFIED:20220517T120430Z UID:22226-1653420600-1653420600@kultura.maribor.si SUMMARY:Madžarski mladinski baletni ansambel DESCRIPTION:Madžarski mladinski baletni ansambel\n\n\nMadžarska baletna univerza je ena vodilnih baletnih inštitucij v Evropi in hkrati edina z univerzitetnim programom na področju baletnega izobraževanja. Številne baletne plesalke in številni baletni plesalci\, ki so baletno šolanje zaključili na Madžarski plesni univerzi danes sodijo med najvidnejše baletne prvake številnih svetovnih baletnih ansamblov. Program večera je zanimiv in hkrati očarljiv\, saj bo postregel z najlepšimi in najbolj znanimi odlomki iz klasično baletne literature\, hkrati\npa tudi s sodobnimi baletnimi koreografijami\, ki naravnost navdušujejo s svojo izvirnostjo. \nProgram: \nMADŽARSKI MLADINSKI BALETNI ANSAMBEL\nMadžarske plesne univerze iz Budimpešte\nSNG Maribor\, Velika dvorana\, 24. maj 2022 ob 19.30 \nI. DEL \nLABODJE JEZERO (odlomki) \nGlasba: Peter Ilič Čajkovski \nKoreografija: Vladimir Burmeister \nOdilia: Anna Fülöp \nPrince: Gergely Cserháti \nRothbart: Máté Molnár / Nikolas Askondis \nSpanish girl: Petra Póda \nSpanish boys: Dániel Varga\, Markó Matic\, Borna Cicak\, Félix Boboi \nPLAMEN PARIZA (Pas de deux) \nGlasba:Boris Assafiev \nKoreografija: Vasili Vainonen \nJanka Dobra\, Seiga Sato \nRAYMONDA (odlomki) \nGlasba: Alexander Glazunov \nKoreografija: Marius Petipa \nSolo par: Gvendolin Nagy – Máté Molnár \n4 pari: Valeria Cozzani\, Nozomi Kakita\, Marta Sironic\, Iku Okura\, \nJuza Koizumi\, Márkó Matic\, Dániel Varga\, Borna Cicak \nPas de quatre: Seiga Sato\, Juza Koizumi\, Kamill Kökény-Hámori\, Saito Hiraku \nVariacije: \n1.    Nozomi Kakita \n2.    Gvendolin Nagy \n3.    Valeria Cozzani \n4.    Máté Molnár \nJUNGLE BY NIGHT (pas de deux) \nGlasba: Rush \nKoreografija: Robert Bondara \nAnna Fülöp\, Gergely Cserháti \n(svetovna premiera) \nMASK OFF \nGlasba: oOoOoo \nKoreografija: Dorottya Lengyel \nGvendolin Nagy\, Dorottya Lengyel\, Kata Bán \nRepetitorji: Krisztina Végh\, Tamás Nagy\, Balázs Krajczár\, Tamás Csizmadia \nII. DEL \nSMRT IN DEKLE / DEATH AND THE MAIDEN \nGlasba: Franz Schubert \nKoreografija: Robert North \nSmrt: Nikolas Askonidis / Gergely Cserháti \nDekle: Nozomi Kakita / Anna Fülöp \nPrijateljica: Petra Póda / Iku Okura \nPari: Anna Fülöp / Karin Becvarová\, Petra Póda\, Marta Sironic\, Iku Okura\,  Dániel Varga\, Márkó Matic\, Borna Cicak \nRepetitorji: Rossella Capriolo\, Angéla Kövessy\, Krisztina Végh \nV sodelovanju s SNG Maribor \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/madzarski-mladinski-baletni-ansambel-2022-05-24-19-30-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Glasba,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/05/headerImg_2020-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220523T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220523T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220412T070609Z LAST-MODIFIED:20220504T072420Z UID:20528-1653336000-1653336000@kultura.maribor.si SUMMARY:Proslava DESCRIPTION:Ivor Martinić\, Navid Fadaee Nazer\, Mojca Marič\nProslava\nPort of Dreamers / Pristanišče sanjačev\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 30. september 2020\, Mali oder\n\nPremiera 1 — 30. septembra 2020 na Malem odru\nPremiera 2 — 1. oktobra 2020 na Malem odru\nPremiera julija 2021 na Dubrovniškem poletnem festivalu \nMednarodni evropski projekt o beguncih\, o temi\, ki razdvaja svet \nUprizoritev Proslava v izvedbi Drame SNG Maribor je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta z naslovom Pristanišče sanjačev (Port of Dreamers)\, ki je pod okriljem Ustvarjalne Evrope potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor\, Novi Sad in Dubrovnik)\, sofinancirala pa ga je Evropska komisija. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev. \nPred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so v SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice\, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti\, spola in izobrazbe\, živeči v Mariboru\, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran\, Tunizija\, Eritreja\, Španija\, Argentina\, Rusija …). Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo\, ki je služilo za nastanek teksta naše\nuprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja\, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava\, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic opravila obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka\nin lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci). \nVsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo\, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015. \nIvor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike\, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura\, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe\, kako današnja politika “upravlja naša življenja”. Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije\, zlasti njeno dvoličnost\, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim\, kar politiki\ngovorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij\, in tistim\, kar se dejansko dogaja na terenu. \nVzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil “neljub jezikovni spodrsljaj”\, ki pa je v časih “politične korektnosti”\, ko je treba zelo paziti\, kaj govoriš\, lahko usoden\, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju\, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini\, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o “končni rešitvi” judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen\norganizirajo priložnostno proslavo\, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. \nV drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo\, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja\, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009\, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist\, bil zaradi tega zaprt in mučen\, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz\ndržave. \nIz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj\, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: “Ali imaš pravico živeti drugje\, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje\, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?” \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nMaša Žilavec\nVojko Belšak\nMatevž Biber\nPetja Labović \nDramaturg Vili Ravnjak\, scenograf in oblikovalec luči Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, skladatelja Gašper Torkar in Julija Đorđević\, lektorica in prevajalka Mojca Marič \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/proslava-2022-05-23-20-00-00/2022-05-23/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header-proslava1_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220521T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220521T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220107T112222Z LAST-MODIFIED:20220111T081959Z UID:15523-1653163200-1653163200@kultura.maribor.si SUMMARY:Življenje je sen DESCRIPTION:Pedro Calderon de la Barca\nLa vida es sueño\nRežija: Dragan Živadinov\n\n\nPremiera: 14. maj 2022\, Stara dvorana\n\nŠpanski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. \nŽivljenje in sen je najbolj znano in priljubljeno Calderonovo dramsko besedilo\, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo\, saj predstavlja sestavni del hrbtenice klasičnega repertoarja. Kot filozofsko-pesniško delo (kjer izpostavlja protislovja notranje in zunanje razklanosti\, nepomirljive dvojnosti življenja in smrti\, resničnosti in sanj\, čutnosti in razuma) je zanimivo tudi danes\, saj izraža univerzalna\, večno živa vprašanja: kaj je resnica\, kaj je sen\, kaj je življenje? \nZgradba drame Življenje je sen je komplicirana (kot je to pri baročni dramatiki običajno)\, čeprav je hkrati osredotočena na bistvene točke dramskega zapleta in razpleta. Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali\, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar. Zato so ga že kot otroka zaprli v ječo\, dali pa so mu vzgojitelja. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo. Preden se\nkralj za to odloči\, hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo in prepeljejo v kraljevo palačo. Ko se prebudi\, mu povedo\, da je kralj\, on pa kmalu postane tako surov\, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci\, ki so spoznali pravega prestolonaslednika\, in kraljevo vojsko\, se Sigismund po notranjem spoznanju (“življenje je sen”)\, čeprav je očeta-kralja premagal\, prostovoljno odpove prestolu. \nDejstvo\, da se eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov odloči\, da bo režiral klasično dramsko delo\, gotovo obeta prvovrstno gledališko presenečenje. Živadinov bo (po štirih desetletjih “avantgardistične” umetniške kariere) prvič režiral v SNG Maribor. Ker je uprizoritveni koncept še v nastajanju\, lahko o interpretaciji in vizualizaciji Calderonove klasike samo predpostavljamo\, vsekakor pa bo zelo “avtorska”. \n\nZasedba\nVlado Novak\nBlaž Dolenc\nJulija Klavžar\nMinca Lorenci\nŽan Koprivnik\nMatevž Biber\nViktor Hrvatin Meglič\nIrena Varga\nEva Kraš\nMatija Stipanič \nDramaturginja Katja Markič\, scenografinja in kostumografinja Dunja Zupančič\, avtor glasbe Aldo Ivančić\, digitalne konstrukcije Gregor Mesec \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivljenje-je-sen-2022-05-21-20-00-00/2022-05-21/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Zivljenje-je_h-5.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220521T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220521T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220106T151845Z LAST-MODIFIED:20220107T104302Z UID:15382-1653161400-1653161400@kultura.maribor.si SUMMARY:Rigoletto DESCRIPTION:Giuseppe Verdi\nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\nPremiera: 13. maj 2022\, Velika dvorana\n\nOpera v treh dejanjih \nGlasba Giuseppe Verdi\nLibreto Francesco Maria Piave\, po drami Victorja Hugoja Le roi s’amuse\nPraizvedba opere 11. marec 1851\, Teatro La Fenice\, Benetke \nPremiera 13. maj 2022\, Velika dvorana \nVerdijevo opero Rigoletto velja še danes\, po velikem časovnem razkoraku od njenega časa nastanka\, razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja\, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame\, se kaže v lastni skladateljevi percepciji\, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11.\nmarca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo. V Rigolettu je Verdi namreč opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Glasbeni tok\, ki v prejšnjih Verdijevih delih še kaže ostro razmejitev vokala in inštrumentalne spremljave\, je tukaj zlit v koherentno celoto\, pri čemer orkester prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju dramaturgije opernega dogajanja. \nPartitura kar sama od sebe ponuja številne ikonične glasbene “točke”\, med katerimi gotovo izstopajo Gildina arija Caro nome\, Vojvodova kancona La donna è mobile in kvartet Un dì\, se ben rammentomi – Bella figlia dell’amore\, medtem ko se tudi libreto v verzih Francesca Marie Piaveja kaže kot psihološko poglobljeno “branje” opernih oseb\, ki jih v osnovi povezuje nepomirljiv trikotnik med razuzdanim Vojvodo Mantovanskim\, grbastim dvornim norcem Rigolettom in njegovo hčerko Gildo\, ki podleže\nljubezenskim čarom nestanovitnega Vojvoda. Prekletstvo\, ki ga nad Vojvodom in Rigolettom izreče grof Monterone\, in na sploh “metafizika zla”\, ki jo je Verdi leta 1839 občutil na lastni koži po tragični izgubi svoje prve žene Margherite Barezzi ter dveh otrok Virginie in Icilia\, se tako izkaže kot osrednji instrument tragičnosti opere. Omenjeno prekletstvo\, ki ga nad Vojvodo in Rigolettom izreče grof Monterone\, se tako kot idée fixe vpenja v samo hrbtenico odrskega dogajanja\, kot je zapisal\nsam Verdi v svojem pismu libretistu Piaveju: “Prekletstvo\, ki predstavlja osnovno temo\, ima tudi moralni pomen. Nesrečni oče\, ki se pritožuje nad izgubljeno častjo svoje hčere\, prekolne norca (Rigoletta\, op. a.)\, ki se posmehuje iz njega\, in njegova kletev se uresniči s posebno silovitostjo …” \nZ vidika glasbene reprezentacije omenjenega prekletstva se Verdi poslužuje reminiscenčnega motiva v obliki ponavljajočega se akorda\, ki se v izvedbi trobente in pozavne pojavi že v prvih taktih opere\, nato pa še večkrat in poslednjič v trenutku\, ko Rigoletto z grozo najde svojo mrtvo hčerko Gildo. V tematskem smislu bi lahko rekli\, da se v operi vzpostavlja konkurenčni dinamizem med različnimi tipi ljubezni (ali erosa) – Vojvodovo erotomanijo\, Gildino altruistično “romantično” ljubeznijo in\nRigolettovim očetovskim zaščitniškim erosom do hčerke. Prav ta dinamizem naposled splete nerešljiv gordijski vozel\, kot se zrcali v zaporedju nesrečnih dogodkov\, ki vodijo v tragičnost – vse do Gildinega žrtvovanja\, da bi rešila življenje moškega\, ki ga ljubi\, pred maščevalno roko svojega očeta. \nDa je Verdi z Rigolettom odprl povsem novo poglavje lastnega kompozicijskega dispozitiva\, se kaže predvsem v dejstvu\, da si opere ni zamislil kot dotlej ustaljenega številčnega zaporedja glasbenih točk (po načelu oštevilčene opere)\, temveč kot enovito in pregnantno glasbeno-dramatično strukturo\, kar dokazujejo tudi številne ritmične prvine. Tako ni naključje\, da Gildino arijo Caro nome\, ki izpoveduje njeno ljubezen do lažnega študenta (zamaskiranega Vojvodo)\, spremlja isto ritmično gibanje\nkot Rigolettovo tožbo Larà\, larà\, s katero skuša dvorni norec prikriti svoj obup pred dvorjani\, medtem ko išče sledi o ugrabljeni hčerki. Verdi je imel tako povsem prav\, ko je v Rigolettu videl novo raven glasbenega gledališča\, saj se nas ta še danes dotakne z melodično lepoto ter z globoko glasbeno-psihološko ekspresivnostjo. \n\nZasedba\nDirigent: Francesco Rosa \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rigoletto-2022-05-21-19-30-00/2022-05-21/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/headerImg_2020-14.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220514T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220514T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220413T065513Z LAST-MODIFIED:20220504T070909Z UID:20635-1652558400-1652558400@kultura.maribor.si SUMMARY:Življenje je sen DESCRIPTION:Pedro Calderon de la Barca\nŽivljenje je sen\nLa vida es sueño\nRežija: Dragan Živadinov\n\n\nPremiera: 14. maj 2022\, Stara dvorana\n\nŠpanski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. \nŽivljenje in sen je najbolj znano in priljubljeno Calderonovo dramsko besedilo\, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo\, saj predstavlja sestavni del hrbtenice klasičnega repertoarja. Kot filozofsko-pesniško delo (kjer izpostavlja protislovja notranje in zunanje razklanosti\, nepomirljive dvojnosti življenja in smrti\, resničnosti in sanj\, čutnosti in razuma) je zanimivo tudi danes\, saj izraža univerzalna\, večno živa vprašanja: kaj je resnica\, kaj je sen\, kaj je življenje? \nZgradba drame Življenje je sen je komplicirana (kot je to pri baročni dramatiki običajno)\, čeprav je hkrati osredotočena na bistvene točke dramskega zapleta in razpleta. Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali\, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar. Zato so ga že kot otroka zaprli v ječo\, dali pa so mu vzgojitelja. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo. Preden se\nkralj za to odloči\, hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo in prepeljejo v kraljevo palačo. Ko se prebudi\, mu povedo\, da je kralj\, on pa kmalu postane tako surov\, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci\, ki so spoznali pravega prestolonaslednika\, in kraljevo vojsko\, se Sigismund po notranjem spoznanju (“življenje je sen”)\, čeprav je očeta-kralja premagal\, prostovoljno odpove prestolu. \nDejstvo\, da se eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov odloči\, da bo režiral klasično dramsko delo\, gotovo obeta prvovrstno gledališko presenečenje. Živadinov bo (po štirih desetletjih “avantgardistične” umetniške kariere) prvič režiral v SNG Maribor. Ker je uprizoritveni koncept še v nastajanju\, lahko o interpretaciji in vizualizaciji Calderonove klasike samo predpostavljamo\, vsekakor pa bo zelo “avtorska”. \n\nZasedba\nVlado Novak\nBlaž Dolenc\nJulija Klavžar\nMinca Lorenci\nŽan Koprivnik\nMatevž Biber\nViktor Hrvatin Meglič\nIrena Varga\nEva Kraš\nMatija Stipanič\nGregor Prah \nDramaturginja in lektorica Katja Markič\, scenografinja in kostumografinja Dunja Zupančič\, avtor glasbe Aldo Ivančić\, digitalne konstrukcije Gregor Mesec\, lektor (mentor) Jože Faganel\, asistentka režije\, scenografije in kostumografije Katarina Majcen \n\n\n\n  \n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivljenje-je-sen-2022-05-14-20-00-00/2022-05-14/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/Zivljenje-je_h-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220514T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220514T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220107T112211Z LAST-MODIFIED:20220111T082157Z UID:15513-1652558400-1652558400@kultura.maribor.si SUMMARY:Ne ti meni Alice (once again) DESCRIPTION:Avtorski projekt\n\n\nPremiera: 22. april 2022\, Mali oder\n\nSkok v nonsens luknjo\, ultimativni prostor igre \nIdeja za projekt Kabaret pri Belem zajcu se je porodila umetniškemu direktorju Drame Aleksandru Popovskemu\, ki je Carrollovo Alico v čudežni deželi ponudil kot platformo za ustvarjanje igralskih avtorskih projektov\, s katerimi bi omogočil snovanje drznega in inovativnega umetniškega izražanja onstran uveljavljenih gledaliških praks. \nIgralca Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker in Petja Labović sta v sklopu Kabareta pri Belem zajcu zasnovala “duo projekt” Ne ti meni Alice. Za izhodišče sta vzela dejstvo\, da je Lewis Carroll prvi (in še vedno največji) mojster nonsens literature. Njegova klasična literarna umetnina\, arhetipski primer nonsens žanra\, Alice’s Adventures in Wonderland in Through the Looking-Glass\, je bila iztočnica za njun padec v zajčjo luknjo. Potovanje skozi znano zgodbo je zgolj abstraktno asociativen\nokvir\, ki razpira široka polja znotraj generacijskih približevanj in odmikanj med igralcema\, ustvarjalcema\, idejnima snovalcema in kreatorjema ideje o nekem mladem moškem\, ki je lahko tudi zajec\, in neki ženski\, neAlici\, ki je sicer v primernih in spodobnih letih\, a jih ni vajena. \n“O\, bog\, kako je danes vse čudno. Včeraj je bilo še vse tako kot po navadi … zdaj pa\, kar tako čez noč … kot da zjutraj\, ko sem vstala\, več ne bi bila ista … kot da bi se čez noč spremenila\, ampak če nisem več ista\, sledi vprašanje\, kdo za boga milega pa sem?! Kdo sem?” \nProjekt\, ki se je hotel izmotati iz “luknje” že v prejšnji sezoni\, se bo skozi dodatno časovno distanco\, ki jo je ustvarjalcem nehote omogočila koronska situacija\, napajal tudi v drugih besedilih\, med drugimi tudi pri Samuelu Beckettu\, za katerega nemški teatrolog Siegfried Melchinger pravi: “Beckettovo gledališče nima skoraj nobenega opravka s tistim\, kar imenujemo ‘absurdno’. Je popolnoma racionalno: kaže resnico.” Beckett na način teihoskopije opisuje stanja človeka in sveta\, v katerem se\nje znašel. Z neprizanesljivim distanciranim pogledom opazovalca\, ki sega v jedro eksistence\, v prostore prisilnega sobivanja\, čakanja\, praznin\, niča\, slika človeška bitja\, ki so vsak na svoj način poškodovana\, onemogočena\, zaznamovana. Daleč od Instagram popolnosti\, daleč do sanjskih pobegov\, bližje nočni mori ali distopiji. \nV avtorskem projektu Ne ti meni Alice se paralelni svetovi združujejo v nori\, nelogični\, zabavni\, nekorektni\, komunikativni\, brezmejno odprti\, glasbeno pestri in predvsem brezsmiselni uprizoritvi\, kjer bo gledalec tudi snovalec in lahko neobremenjeno vedno mislil hkrati prav in narobe. \n\nZasedba\nNataša Matjašec Rošker\nPetja Labović \nAvtorska ekipa Petja Labović\, Nataša Matjašec Rošker\, Mateja Kokol\, Nina Rajić Kranjac\, Valentina Turcu\, Maja Borin\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Kašnik\, kostumografinja Suzana Rengeo\, avtor glasbe August Adrian Braatz\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ne-ti-meni-alice-once-again-2022-05-14-20-00-00/2022-05-14/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Alicaa_h-6.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220416T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220416T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220104T084728Z LAST-MODIFIED:20220104T124503Z UID:15134-1650137400-1650137400@kultura.maribor.si SUMMARY:Svatba – Posvetitev pomladi DESCRIPTION:Edward Clug\, Igor Stravinski\nKoreograf: Edward Clug\n\n\nPremiera: 8. april 2022\, Velika dvorana\n\nGlasba Igor Stravinski \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor \nPremiera 8. april 2022\, Velika dvorana \nPosvetitev pomladi (Le sacre du printemps) je kultno glasbeno delo 20. stoletja\, ki ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja\, ampak je obenem tudi prelomnica v glasbeni zgodovini. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju\, vse od prve postavitve Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes. Iniciacijo Clugove postavitve predstavlja prav izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njegove hermetične koreografije in “moteče” naprednosti za\ntedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi je Edward Clug tudi zasnoval kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri\, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju. \nClugova interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu\, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega\, tj. poganskega časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device\, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu\, da bi to povečalo rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z\nbradami – dva spolna simbola moškega in ženske\, izolirana v sodoben čas in prostor\, v katerem se bo zgodila “posvetitev” pomladi prihajajočega leta. \nV približno istem času\, ko je luč sveta ugledal balet Posvetitev pomladi (leta 1913)\, je Stravinski pripravljal skice za še eno baletno stvaritev\, ki jo je skladatelj posvetil baletnemu impresariju Sergeju Djagilevu in njegovi skupini Ruski balet. Toda glasbena podoba skladbe\, ki jo je Stravinski pred praizvedbo v koreografiji Bronislave Nižinske poimenoval kot Les noces (Svatba) z opisnim podnaslovom “koreografirani prizori z glasbo in petjem”\, je do trenutka praizvedbe 13. junija 1923\nterjala večletno genezo. Po prvih skicah in izvlečku partiture\, ki je bil dokončan oktobra 1917\, se je Stravinski posvetil pisanju libreta\, pri čemer je izhajal iz ljudskih svatovskih besedil\, ki jih je zasledil v zbirki ljudskih pesmi Petra Kirejevskega iz leta 1911. Večina pesmi\, ki jih je uporabil Stravinski\, je iz južnega in zahodnega dela Rusije\, pri čemer je ohranjena avtentičnost tradicionalnih lokalnih praks: vaški pevci ob praznikih namreč niso peli besedil na točno določene\nmelodije\, ampak so kratke odlomke besedila in melodije sestavljali poljubno in naključno. Tako se tudi v Svatbi odlomki svatbenih pesmi\, vzkliki\, dovtipi in zbadljivke naključno povezujejo med seboj\, s čimer libreto spominja na ljudski jezik\, v katerem se razkrivajo globinske in arhaične plasti ruske folklore. \nPo dolgotrajnem procesu izčiščevanja orkestracije se je Stravinski naposled odločil za štiri pevske soliste\, mešani zbor in dve skupini tolkal (bodisi z nedoločljivo ali določljivo tonsko višino) in štirimi klavirji\, ki jih v sodobnih izvedbah nadomesti orkester. Sama struktura baleta\, ki se v zvočnem smislu sicer opira na izrazito ritmičnost in poudarjen mehanicizem tolkal\, je dvodelna\, ki jo zaokrožujejo štirje prizori – Kite (las)\, Na ženinovi domačiji\, Nevestino slovo in Poročno slavje.\nKot zgovorno namiguje naslov\, gre za poročni ritual oziroma svatbo\, o kateri sta se v skladu s tradicijo vnaprej dogovarjali družini ženina in neveste. Ruralna zamejenost vaške skupnosti je v glasbi Stravinskega ponazorjena z ritmično strogostjo in asketsko togostjo\, katerima se upirajo negotova čustva mladega para v času pred samo svatbo. Skozi ples se nanizajo različni “stadiji” rituala\, med katerim se ženin in nevesta pred občestvom svojih družin sprva počutita kot žrtvi (kar je nenazadnje\ntudi zanimiva podobnost z vsebino Posvetitve pomladi)\, toda z naraščajočo intenziteto se začenja sproščati strast\, z njo pa začenja izginjati bariera med moškim in žensko. Ko so vsi strahovi pregnani\, mladoporočenca odideta novemu življenju naproti. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Krečič \nScenograf Marko Japelj\, kostumograf Leo Kulaš\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/svatba-posvetitev-pomladi-2022-04-16-19-30-00/2022-04-16/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Glasba,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/headerImg_2020-9.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220408T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220408T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220203T133939Z LAST-MODIFIED:20220322T111548Z UID:16858-1649446200-1649446200@kultura.maribor.si SUMMARY:Svatba & Posvetitev pomladi DESCRIPTION:Edward Clug\, Igor Stravinski\nSvatba & Posvetitev pomladi\nLes noces & Le sacre du printemps\nKoreograf: Edward Clug\n\n\nPremiera: 8. april 2022\, Velika dvorana\n\nGlasba Igor Stravinski \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor \nPremiera 8. april 2022\, Velika dvorana \nPosvetitev pomladi (Le sacre du printemps) je kultno glasbeno delo 20. stoletja\, ki ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja\, ampak je obenem tudi prelomnica v glasbeni zgodovini. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju\, vse od prve postavitve Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes. Iniciacijo Clugove postavitve predstavlja prav izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njegove hermetične koreografije in “moteče” naprednosti za\ntedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi je Edward Clug tudi zasnoval kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri\, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju. \nClugova interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu\, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega\, tj. poganskega časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device\, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu\, da bi to povečalo rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z\nbradami – dva spolna simbola moškega in ženske\, izolirana v sodoben čas in prostor\, v katerem se bo zgodila “posvetitev” pomladi prihajajočega leta. \nV približno istem času\, ko je luč sveta ugledal balet Posvetitev pomladi (leta 1913)\, je Stravinski pripravljal skice za še eno baletno stvaritev\, ki jo je skladatelj posvetil baletnemu impresariju Sergeju Djagilevu in njegovi skupini Ruski balet. Toda glasbena podoba skladbe\, ki jo je Stravinski pred praizvedbo v koreografiji Bronislave Nižinske poimenoval kot Les noces (Svatba) z opisnim podnaslovom “koreografirani prizori z glasbo in petjem”\, je do trenutka praizvedbe 13. junija 1923\nterjala večletno genezo. Po prvih skicah in izvlečku partiture\, ki je bil dokončan oktobra 1917\, se je Stravinski posvetil pisanju libreta\, pri čemer je izhajal iz ljudskih svatovskih besedil\, ki jih je zasledil v zbirki ljudskih pesmi Petra Kirejevskega iz leta 1911. Večina pesmi\, ki jih je uporabil Stravinski\, je iz južnega in zahodnega dela Rusije\, pri čemer je ohranjena avtentičnost tradicionalnih lokalnih praks: vaški pevci ob praznikih namreč niso peli besedil na točno določene\nmelodije\, ampak so kratke odlomke besedila in melodije sestavljali poljubno in naključno. Tako se tudi v Svatbi odlomki svatbenih pesmi\, vzkliki\, dovtipi in zbadljivke naključno povezujejo med seboj\, s čimer libreto spominja na ljudski jezik\, v katerem se razkrivajo globinske in arhaične plasti ruske folklore. \nPo dolgotrajnem procesu izčiščevanja orkestracije se je Stravinski naposled odločil za štiri pevske soliste\, mešani zbor in dve skupini tolkal (bodisi z nedoločljivo ali določljivo tonsko višino) in štirimi klavirji\, ki jih v sodobnih izvedbah nadomesti orkester. Sama struktura baleta\, ki se v zvočnem smislu sicer opira na izrazito ritmičnost in poudarjen mehanicizem tolkal\, je dvodelna\, ki jo zaokrožujejo štirje prizori – Kite (las)\, Na ženinovi domačiji\, Nevestino slovo in Poročno slavje.\nKot zgovorno namiguje naslov\, gre za poročni ritual oziroma svatbo\, o kateri sta se v skladu s tradicijo vnaprej dogovarjali družini ženina in neveste. Ruralna zamejenost vaške skupnosti je v glasbi Stravinskega ponazorjena z ritmično strogostjo in asketsko togostjo\, katerima se upirajo negotova čustva mladega para v času pred samo svatbo. Skozi ples se nanizajo različni “stadiji” rituala\, med katerim se ženin in nevesta pred občestvom svojih družin sprva počutita kot žrtvi (kar je nenazadnje\ntudi zanimiva podobnost z vsebino Posvetitve pomladi)\, toda z naraščajočo intenziteto se začenja sproščati strast\, z njo pa začenja izginjati bariera med moškim in žensko. Ko so vsi strahovi pregnani\, mladoporočenca odideta novemu življenju naproti. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Krečič \nScenograf Marko Japelj\, kostumograf Leo Kulaš\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/svatba-posvetitev-pomladi-2022-04-08-19-30-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/headerImg_2020-4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220403T180000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220403T180000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220313T141221Z LAST-MODIFIED:20220314T131400Z UID:19029-1649008800-1649008800@kultura.maribor.si SUMMARY:To noč sem jo videl DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan\nScenska balada v treh slikah\nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in 20 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat – Davor Herga\, Uroš Smolej k. g.\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja) – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica – Irena Varga\nFranc\, strežnik – Ivica Knez\nVito\, pianist – Robert Mraček\nPesnik – Matija Stipanič\, Robert Korošec\, Aleš Valič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne – Nejc Ropret\nJanko Kralj – Petja Labović\nMedicinska strežnica – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem – Davor Herga\nVito\, pianist – Robert Mraček\nGostje na Podgorskem – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2022-04-03-18-00-00/2022-04-03/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Header-To-noc-sem-jo-videl_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220402T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220402T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220328T134015Z LAST-MODIFIED:20220329T121222Z UID:19455-1648929600-1648929600@kultura.maribor.si SUMMARY:Snežinka DESCRIPTION:Mike Bartlett\nSnežinka\nRežija: Jure Novak \n\n\nPredstava traja 1 uro in 20 minut ter nima odmora.   Premiera: 14. december 2021\, Mali oder\n\nBožična igra o oddaljenosti in bližini \nV bridkem in ganljivem dramskem delu z naslovom Snežinka se britanski dramatik Mike Bartlett (1980) – eden najzanimivejših talentov zadnjega časa – sooča z aktualnim generacijskim prepadom\, točneje z vprašanji tako imenovane milenijske generacije\, in z odgovori\, ki jim jih zmorejo ponuditi generacije njihovih staršev. V osrčju te mojstrsko napisane aktualne zgodbe leži Bartlettova zmožnost razgrnitve in zagovora obeh strani konflikta: oče Andy in hči Maya\, ki zadnja tri leta nista\nspregovorila\, sta se po materini smrti povsem odtujila. Zdaj se bosta srečala na predbožični večer. Andy se v dolgem uvodnem monologu\, čakajoč na hčerin prihod\, samoizprašuje\, ugotavlja\, ugiba …: “Nisem prav hudo navdušen nad tem\, da bi se ti opravičeval. Mislim\, ne vem\, zakaj bi se moral. Ne vem\, kaj se je zgodilo\, ti si odšla. A malce me je strah\, da se zdaj prav zato vračaš.” Maya pa\, kot bi proti koncu odgovarjala na te njegove začetne misli\, pravi: “Bila sem kruta do tebe\, ko se je to\nzgodilo\, in zato se ti opravičujem. Ampak imela sem petnajst let in vsega tega ne bi smel jemati tako osebno in ne bi me smel obravnavati tako\, kot si me. Sprašuješ me\, zakaj sem prišla\, zakaj vse to. Oprosti\, če si mislil\, da prihajam zato\, da bi ostala. Ne bom. Hotela sem ti povedati te stvari\, se opravičiti za vse\, kar sem naredila narobe …” \nSvež\, pronicljiv in oster Bartlett pravi\, da Snežinka prvobitno govori o domu in identiteti. A nesporazum očeta in hčerke ni skrčen zgolj na družinsko zgodbo\, gre za veliko širši diapazon\, ki bi mu lahko rekli kar razkol “zeitgesta”. V besedilo so vpisani brexit in veganstvo\, identitetne politike in ponovni vzpon desnic\, kriza moškosti in četrti val feminizma. V na videz lahkotni aktualnosti Bartlett najde način\, kako večne teme prepleta z živimi kulturnimi referencami\, kako razpira na prvi\npogled nerešljiva vprašanja v konkretno in človeško zgodbo. \nJure Novak – režiser\, avtor\, performer\, gledališki mentor\, tekstopisec\, prevajalec\, direktor Prešernovega gledališča Kranj –  si kot ključni režijski izziv zastavlja: “Zanima me\, kako zgodbo osvežiti in referenčno vpeti v naš čas in prostor\, obenem pa ji omogočiti\, da zadiha v svoji človečnosti.” \n\nZasedba\nAndy – Gorazd Žilavec\nNatalie – Liza Marijina \nMaya – Julija Klavžar \nPrevod Jure Novak\, dramaturg Vili Ravnjak\, scenografija in oblikovanje svetlobe Toni Soprano Meneglejte\, kostumografinja Dajana Ljubičić\, skladatelj Uroš Buh\, lektorica Mojca Marič\, asistent režiserja Marko Bratuš \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/snezinka-2022-04-02-20-00-00/2022-04-02/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/header-E37A5342_h-3.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220329T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220329T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220107T112153Z LAST-MODIFIED:20220211T084011Z UID:15497-1648584000-1648584000@kultura.maribor.si SUMMARY:Farma Orwell DESCRIPTION:Luka Marcen in Tatjana Doma po motivih besedil Georgea Orwella\nRežija: Luka Marcen\n\n\nPremiera: 25. februar 2022\, Mali oder\n\nFarma\, ki govori o tem\, česar nočemo slišati \nKo začnem razmišljati o svobodi\, osebni ali družbeni\, ne morem mimo Georgea Orwella – moža\, ki je tako neskočno in hkrati tako artikulirano\, kritično ljubil resnico in svobodo. Moža\, ki je tako zelo razumel ustroj sveta\, da si je znal še predobro predstavljati\, kako bo izgledal in deloval svet tudi dobrih 70 let po njegovi smrti. Orwell se je zavedal\, da svet\, v katerem živimo\, verjetno ni najboljši od vseh zamisljivih svetov in niti ne gre na bolje. Vse svoje življenje si je prizadeval za\nizboljšanje položaja zatiranih in prezrtih ter o tem brez zadržkov govoril v svojih publicističnih in literarnih besedilih. Glasno in pogumno je zagovarjal socialistična načela\, obenem pa nasprotoval tako komunizmu kot izkoriščevalski kapitalistični miselnosti. S tem se je poudarjeno ukvarjal tako v svojih kultnih romanih (Živalska farma\, 1984) kot tudi v svojih izjemnih\, stilsko briljantnih esejističnih besedilih. \nV središču Orwellovega interesa je torej človek\, razpet med vse mogoče sisteme in njihove interese. Človek\, ki si ga je treba podrediti in ga voditi po svoje: imeti od njega ob čim manj stroških čim več profita. Ko se torej Orwell ukvarja s svobodo\, se vedno ukvarja tudi s principi in z mehanizmi manipulacije\, podrejanja\, nadzora\, regulacije vsakdanjega življenja … O tem gagajo\, čivkajo\, lajajo in krulijo že živali na Orwellovi Živalski farmi. In vse to je zelo podobno temu\, kar je dobra tri\ndesetletja kasneje Michael Foucault opredelil kot moderno obliko dresure. Kot novo obliko prakticiranja moči suverena\, ki najkasneje od konca 18. stoletja dalje nastopa v mnogoterih oblikah. Moč\, ki lahko mirno sobiva z drugimi oblikami moči. Moč nadzora\, ki ob samem nadzorovanju zahteva podrejenost\, katere učinek je občutek krivde\, “spoznanje”\, da se moramo popraviti. Moč\, katere rezultat sta pohlevnost in posledično nekritično sprejemanje družbenega vzorca\, namesto da bi ga presekali s\nspremembo. Kaj poleg tega sploh še ostane človeku? Koliko človeka sploh še ostane? Kako vztrajati v takem svetu in kako imeti še naprej občutek\, da živiš? Je tisto\, kar ostane\, res le nekaj do cela zrežiranega in vnaprej pripravljenega? Je le televizijski (resničnostni) šov? \nNaj nas to ne preslepi: tudi z zavedanjem vsega tega\, s poglobljenim branjem Orwella\, Foucaulta\, Koopmana in drugih\, z artikulirano mislijo na upor in z zvezkom z mislimi proti sistemu (tako kot Winston Smith iz romana 1984) nismo zares pripravljeni na boj s sistemom. Sistem nas bo vselej neopazno prehitel za korak ali dva. In nekdo nas bo gledal\, kako se neusmiljeno borimo\, prepričani\, da smo visoko nad tem\, da nas lahko kdo podredi\, nadzoruje ali manipulira. A ni prav v tem največja\npreslepljenost? \nFarma Orwell v režiji Luke Marcena\, predstavnika najmlajše generacije slovenskih  režiserjev\, bo ob sodelovanju izkušene dramaturginje Tatjane Doma poskušal v formi varieteja Orwellove misli in besede brati tudi skozi današnji zgodovinski trenutek. Ob tem pa premišljevati o principih in mehanizmih manipulacije\, nadzora in svobode\, ki si jo moramo nujno izboriti sami. Kajti kot nekje zapiše Orwell: “Najhuje je to\, kar pride potem.” \n\nZasedba\nNapoleon – Vladimir Vlaškalić\nDama – Eva Kraš\nCvilko – Vojko Belšak\nMinimus – Mateja Pucko\nRdečko – Maša Žilavec\nDebelinko – Liza Marijina \nAvtorja uprizoritvene predloge Luka Marcen in Tatjana Doma\, dramaturginja Tatjana Doma\, scenografinja Sara Slivnik\, kostumografinja Ana Janc\, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar\, koreografinja Lara Ekar Grlj\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, lektorica Metka Damjan \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/farma-orwell-2022-03-29-20-00-00/2022-03-29/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Orwell_h-6.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220326T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220326T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220104T084717Z LAST-MODIFIED:20220104T124809Z UID:15124-1648323000-1648323000@kultura.maribor.si SUMMARY:Carmen DESCRIPTION:Georges Bizet\nRežija: Juan Guillermo Nova\n\n\nPremiera: 18. marec 2022\, Velika dvorana\n\nOpera v štirih dejanjih \nGlasba Georges Bizet\nLibreto Henri Meilhac\, Ludovic Halévy (po istoimenski noveli Prosperja Mériméeja)\nPraizvedba opere 3. marec 1875\, Opéra-Comique\, Pariz \nPremiera 18. marec 2022\, Velika dvorana \nKo je na začetku leta 1873 Georges Bizet od ravnatelja pariškega glasbenega gledališča Opéra-Comique Camilla du Locla prejel naročilo\, naj napiše opero Carmen\, je Mériméejeva istoimenska novela\, po kateri sta Henri Meilhac in Ludovic Halévy napisala operni libreto\, že skoraj tri desetletja vznemirjala francosko\, zlasti pariško družbo. Vsebina novele naj bi domnevno izhajala iz resnične zgodbe\, ki jo Mériméeju med njegovim študijskim potovanjem po Španiji zaupala grofica María Manuela\nKirkpatrick de Montijo. Mérimée je najvznemirljivejše dogodke iz življenja ciganke Carmen strnil v koherentno pripoved s tragičnim koncem (anti)junakinje\, ki je morala umreti zaradi maščevalnega ljubosumja zavrnjenega ljubimca (Don Joséja). Kot zanimivost\, ki potrjuje avtentičnost opernega sižeja\, velja omeniti tudi ohranjen Mériméejev potopis\, v katerem je pisec omenil svoje naključno srečanje s Carmen in pozneje tudi z Joséjem\, ki je medtem že prestajal zaporno kazen v čakanju na smrtno\nobsodbo. Prav Joséjevo pričevanje o njegovem usodnem srečanju s Carmen je ohranjeno tudi v Mériméejevi noveli\, ki je v celoti prvič izšla v knjižni obliki leta 1846. \nBizetev močan naslov na naturalizem kot do skrajnosti prignanega realizma se zrcali v prepričanju\, da mora libreto odražati “resnico ulice” oziroma postati zvest pričevalec tega\, kar se je v resnici zgodilo\, kar še posebej velja za fenomen “neprijetne resnice”. Libretista Meilhac in Halévy sta z upoštevanjem Bizetevih napotkov povečini sledila Mériméejevemu pripovednemu toku\, a sta ga za potrebe jasnejše odrske (re)prezentacije nekoliko racionalizirala in osredotočila na ljubezenski odnos med\nCarmen in Don Joséjem\, pri tem pa izločila nekatere neke nebistvene osebe. Kot Joséjevega nasprotnika sta tako libretista postavila le bikoborca (toreadorja) Escamilla\, kot “spodobni” ženski antipod Carmen pa dobrosrčno in naivno meščansko dekle Micaëlo. Radikalna in deloma tudi šokantna vsebina opere\, ki se skozi poveličanje ženskega užitka v ljubezni poigrava s tradicionalnim binarizmom patriarhata\, je v pregovorno liberalno francosko družbo vnesla nov\, ženski pogled na ljubezen in\nspolnost\, ki ga je šovinistična doktrina psevdopsihoanalize označevala s histerijo\, čeprav je v resnici stvar drugačna: vse načrtne črnitve in neutemeljene kritike opere Carmen\, ki so jih vestno producirali predvsem na “moralno zaskrbljenem” desnem političnem polu\, gre danes predvsem razumeti kot podle poskuse impotentnega in domišljijsko osiromašenega patriarhata\, da bi ukrotil libidinalni duh ženske in onemogočil plasiranje ženske kot legitimne heroine v družbi bližnje prihodnosti. \nZ opero Carmen\, ki je bila prvič izvedena 3. marca 1875 v pariški Opéri-Comique\, je Bizet nedvomno odstrl novo glasbeno atmosfero\, orkestrski kolorit\, onomatopejski glasbeni naturalizem španskega juga in s tako rekoč popolno glasbenodramaturško napetostjo dosegel svoj poslednji umetniški vrh\, ki ga velja razumeti kot zanesljiv preobrat k opernemu verizmu. Večplastnost glasbenega toposa in daljnosežnost Bizeteve Carmen je občudovala cela vrsta skladateljev in filozofov\, med drugimi tudi\nČajkovski in Nietzsche. Zlasti slednji je v Bizetevi partituri\, ki še danes nima svoje “etablirane” dokončne podobe – kar velja pripisati predvsem dokomponiranim recitativom\, ki so v produkcijah po praizvedbi nadomestili odrski govor\, sicer značilen za zvrst francoske opére comique –\, občudoval “dramsko mojstrstvo”\, motiv usode pa je označil kot “epigram strasti” in nasploh najboljše\, kar je bilo (tokrat sicer v glasbeni “literaturi”) o ljubezni napisanega po Stendhalu. \n\nZasedba\nDirigent: Jon Svinghammar \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/carmen-2022-03-26-19-30-00/2022-03-26/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/headerImg_2020-4.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220315T100000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220315T100000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220225T105019Z LAST-MODIFIED:20220302T150808Z UID:18260-1647338400-1647338400@kultura.maribor.si SUMMARY:Mica pri babici DESCRIPTION:Avtor: Andrej Predin\nRežija: Miha Golob \nPonorela piratska pustolovščina za neustrašneže 6 + \nMica in Ludvik v gledališki adaptaciji Piratov iz dežele Merikaka s ponorelim kompasom odplujeta na razburkano morje. Tam pot prekrižata kapitaun Cvenku in njegovi piratski ladji\, ki je začuda ne poganja veter in ne pluje na bencin\, paro ali elektriko. Kaj pri “smrčeči morski pošasti” žene Cvenkovo ladjo po širnih morjih\, lahko na lastni koži preizkusijo mladi gledalci\, saj jih kapitan vabil na čisto pravo piratsko preizkušnjo. Kako bosta Mica in Ludvik krmarila po deželi Merikaka\, kjer je veliko nevarnih stvari zavitih v lepo in slastno embalažo\, bodo v nabriti\, zaviti in duhoviti pustolovščini pod režijskim poveljstvom inovativnega snovalca otroških uprizoritev Mihe Goloba\, ki je pripravil tudi priredbo besedila\, spoznali vsi neustrašni pomorščaki od blizu in daleč. \n\n  \nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/mica-pri-babici-2022-03-15-10-00-00-2022-03-15-00-00-00/ LOCATION:Maribor center / SNG Maribor\, Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/1-dsc0364-b-jpg-20220218030005.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220312T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220312T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220217T200434Z LAST-MODIFIED:20220221T074551Z UID:17902-1647115200-1647115200@kultura.maribor.si SUMMARY:Tutošomato DESCRIPTION:Iztok Mlakar\nTutošomato\nRežija: Vito Taufer\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.gledalisce-koper.si/repertoar/tutosomato\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/tutosomato-2022-03-12-20-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/headerImg_2020-14.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220307T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220307T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220107T112139Z LAST-MODIFIED:20220111T082456Z UID:15485-1646683200-1646683200@kultura.maribor.si SUMMARY:Vanja\, Sonja\, Maša in Špik DESCRIPTION:Christopher Durang\nVanya and Sonia and Masha and Spike\nRežija: Dino Mustafić\n\n\nPremiera: 4. marec 2022\, Stara dvorana\n\nKomedija\, pri kateri ne vemo\, ali brišemo solze smeha ali žalosti \nAmeriški ustvarjalec Christopher Durang (1949) je konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaslovel kot pisec inteligentnih črnih komedij\, njegova zadnja drama Vanja\, Sonja\, Maša in Špik (2012) z nagrado tony 2013 za najboljšo dramo pa se bere kot absurd\, ki ga trenutno živimo. To je žlahtna komedija\, ki inteligentno izkorišča vse komedijske registre\, a hkrati ostaja\, kot je že po naslovu jasno nakazano\, čehovljansko hrepeneča\, s koncem\, ob katerem gledalec ne ve\, ali briše solze smeha ali\nžalosti. \nVanja\, Sonja\, Maša in Špik je ljubezenska zgodba teatru\, duhovito posvetilo avtorjem in poustvarjalcem\, kajti glavne like sta pokojna starša\, pretenciozna gledališka režiserja\, poimenovala po kultnih likih iz dram Čehova in jim po grški tradiciji s tem nadela tudi prekletstva\, ki jim pritičejo. Osamljeni in samooklicani ostareli homoseksualec Vanja bolj ali manj harmonično sobiva s posvojeno sestro Sonjo\, depresivno žensko srednjih let\, ki ji da z vsakim stavkom vedeti\, kako zelo jo je sreča\nzapustila\, ljubezen pa nikdar niti povohala. V družinski hiši\, ki zavestno spominja na Čehov priljubljeni dogajalni prostor domačij\, Vanja in Sonja preživljata dneve ob srčnem prerekanju in tarnanju o njunih usodah\, ki ga vsake toliko začini služkinja Kasandra (njenim prerokbam tako kot prerokbam Priamove hčere iz grške mitologije nihče ne verjame). Zatohlo idilo zmoti prihod Maše\, zvezde gledališkega in filmskega sveta\, ki z leti počasi zahaja. S sabo pripelje nadobudnega igralca Špika\,\ntrenutno v vlogi njenega ljubimca\, ko se vmeša še Nina\, dekle Špikove generacije\, ki Mašo občuduje\, a ji s svojo lepoto in mladostjo predstavlja grožnjo. Po zabavi v maskah se začno odnosi krhati in drobne tragedije vse bolj poglabljati. Vanja se prvič opogumi in prebere del svoje drame\, Sonja dobi klic in povabilo na zmenek. V končnem monologu Vanja kulminira mnogo frustracij\, ki se ne tičejo le njegovega izgubljenega in žalostnega življenja\, a vsi vemo\, da opisuje usodo človeštva v\nstoletju\, ki nam je ušlo izpod nadzora. \nDurangovo žlahtno komedijo\, ki izpostavlja predvsem človeško hrepenenje\, bo režiral bosanski režiser Dino Mustafić\, ki je na oder mariborske Drame mojstrsko postavil s številnimi nagradami ovenčano uspešnico Od blizu. \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nNataša Matjašec Rošker\nKristijan Ostanek\nPetja Labović\nAna Urbanc\nLea Mihevc \nPrevajalka Tina Mahkota\, dramaturginja Željka Udovičić\, scenograf Dragutin Broz\, kostumograf Leo Kulaš\, skladateljica Irena Popović\, odrski gib Miloš Isailović\, lektorica Mojca Marič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vanja-sonja-masa-in-spik-2022-03-07-20-00-00/2022-03-07/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Vanja_h-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220303T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220303T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220105T124704Z LAST-MODIFIED:20220107T105021Z UID:15326-1646335800-1646335800@kultura.maribor.si SUMMARY:Carmina Burana DESCRIPTION:Edward Clug\, Carl Orff\nKoreograf: Edward Clug\n\n\nPremiera: 16. maj 2021\, Velika dvorana\n\nGlasbeno-plesni spektakel \n \nCarmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del (scenskih kantat)\, ki jo je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936\, četudi so nacisti Orffovo glasbo označili kot izrojeno (entartete Musik). Orff je v Carmini Burani – v podobni maniri kot pred njim že Richard Wagner s svojo idejo celovitega umetniškega dela (nem. Gesamtkunstwerk) – želel udejanjiti koncept “theatrum mundi” – gledališča sveta\, v katerem se tesno in\ntako rekoč do stopnje nedeljivosti prepletajo glasba\, gibanje in govor. Orffova umetniška konfiguracija je glasbeni tok posledično prilagodila do te mere\, da se glasba kot zvočni fenomen do popolnosti lahko realizira le skozi dramski kontekst na odru\, čemur pa sodobne izvedbe Carmine Burane v zgolj koncertni obliki le stežka zadostijo. \nMed pisanjem tega kompleksnega dela s polnim latinskim naslovom Carmina Burana: Cantiones profanae cantoribus et choris cantandae comitantibus instrumentis atque imaginibus magicis (Pesmi iz Beuerna: Posvetne pesmi za pevce in zbore\, namenjene izvajanju z inštrumenti in ob magičnih podobah) je Orff na zaporedje štiriindvajsetih pesmi iz ohranjenega srednjeveškega pesniškega kodeksa\, ki ga sestavlja kar 254 pesmi\, nastalih v sekularni latinščini vagabundskih študentov\, srednji visoki nemščini\nin stari francoščini med 11. in 13. stoletjem\, ustvaril edinstveno glasbenoscensko delo s specifično dramaturgijo. Ta je osredotočena primarno na nizanje posameznih epizod\, ki so si tako pomensko kakor tudi značajsko nadvse različne\, in ne toliko na (v strogem klasicističnem smislu) evolucijsko gradnjo glasbene celote\, zato ne preseneča\, da se Orff v Carmini Burani zavestno izogiba pretirano kompleksnim harmonijam v prid neposrednega učinka pétega besedila\, ki se pogosto in tudi skozi\nafektirana stanja manifestira v nenavadno visokih legah vseh treh solističnih pevskih partov (kot denimo v tenorski ariji Olim lacus colueram\, “falzetni” ariji za bariton Dies\, nox et omnia ter ariji za sopran Dulcissime). \nOrffa je pri komponiranju kantate Carmina Burana\, ki je z drugima dvema kantatama Catulli Carmina (Katulove pesmi) in Trionfo di Afrodite (Afroditino zmagoslavje) del triptiha Trionfi (Zmagoslavja oziroma Triumfi)\, navdahnila razmeroma preprosta\, a dramatično učinkovita melodika poznorenesančnih in zgodnjebaročnih pesemskih oblik\, zlasti madrigali Williama Byrda in Claudia Monteverdija. Orff se je pri ustvarjanju bleščeče orkestracije\, v kateri ne manjka niti pompoznih dramatičnih momentov\,\nmed katere spada že uvodna “točka” O Fortuna\, velut luna statu variabilis (O Fortuna\, si kot luna spremenljiva)\, zgledoval po zgodnjem opusu Stravinskega – še posebej njegovem baletu Les noces (Svatba) –\, za katerega je bil ritem primarni glasbeni element. Prav ritem bo ključnega pomena tudi pri določitvi vstopne točke\, s katero se Edward Clug v svoji značilni avtorski poetiki loteva svojega navdihujočega koreografskega raziskovanja srednjeveških misterijev življenja in različnih perspektiv\nna življenje\, ki so bile tudi v pregovorno “mračnem” srednjem veku pogosto zelo liberalne in pravzaprav identične sodobnemu hedonizmu. \nKljučni vizualni element\, ki ga Clug razširja v pomenljivo koreografsko dimenzijo\, je krog\, ki je kot geometrijski lik najenostavnejša in obenem najpopolnejša stvaritev narave (v krožni obliki najdemo zvezde\, planete\, v krožni oziroma elipsoidni obliki se gibljejo tudi nebesna telesa)\, prav tako pa je krog simbol ontološke popolnosti in zaokroženosti\, tj. prehajanja življenja v smrt in obratno\, kot nakazujejo številni alkemijski simboli in emblemi bodisi vzhodne ali zahodne ezoterične\ntradicije. Krog s svojim središčem kot principom gnoze (spoznanja) za plesalce deluje kot iniciacijski moment\, in sicer kot prapočelo plesnega (in s tem tudi družbenega) kolektiva\, ki gledalca ob kontinuiranem glasbenem stimulusu Carla Orffa popelje skozi različne stadije življenja\, energetska stanja in psihične arhetipe. Skozi Clugovo ekspresivno mojstrsko pisavo se tako na odru udejanja nekakšna evolucija življenjske poti\, ki jo pomenljivo začrtujeta sili odboja in privlačnosti\, ki jo\nkoreograf v ustvarjanju novih ritualov življenja (in postopni simbolni oddvojitvi ljubezenskega para kot nove civilizacijske “pracelice”) v obliki alegorije podkrepi s pevsko invokacijo besedil iz tega znamenitega srednjeveškega kodeksa\, pri tem pa ustvari pravzaprav vse pogoje za globoko in intenzivno duhovno izkušnjo življenja skozi sintezo glasbene\, besedne in plesne umetnosti. \n\nZasedba\nDirigent: Simon Krečič \nSopran – Petya Ivanova\nTenor – Martin Sušnik\nBariton – Domen Križaj \nPlešejo: Catarina de Meneses\, Tijuana Križman Hudernik\, Metka Masten\, Evgenija Koškina\, Tetiana Svetlična\, Ema Perič\, Hristina Stoycheva\, Asami Nakashima\, Mirjana Šrot\, Satomi Netsu\, Olesja Hartmann Marin\, Mina Radaković\, Monja Obrul\, Tea Bajc\, Ines Urošević\, Mircea Golescu\, Tiberiu Marta\, Sergiu Moga\, Yuya Omaki\, Alexandru Pilca\, Sytze Jan Luske\, Gaj Žmavc\, Davide Buffone\, Matteo Magalotti\, Jan Trninič\, Tomaž Golub\, Luka Ostrež\, Lucio Mautone\, Maro Vranaričič \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor \nScenograf Marko Japelj\, kostumograf Leo Kulaš\, oblikovalec luči Tomaž Premzl\, asistenta koreografije Matjaž Marin\, Sergiu Moga \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/carmina-burana-2022-03-03-19-30-00/2022-03-03/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/CB4_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220214T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220214T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220104T081448Z LAST-MODIFIED:20220104T124922Z UID:15114-1644868800-1644868800@kultura.maribor.si SUMMARY:Šola za žene DESCRIPTION:Jean-Baptiste Poquelin Molière\nL’École des femmes\nRežija: Ajda Valcl\n\n\nPredstava traja 1 uro in 35 minut ter nima odmora   Premiera: 31. januar 2020\, Stara dvorana\n\nKomedija o tem\, kako najti in vzgojiti obvladljivo bejbo \nNajslavnejši evropski komediograf vseh časov Molière (1622–1673) nikoli ne pride iz mode\, čeprav so se v teh 357 letih\, od kar je spesnil Šolo za žene\, v modi zamenjala prav vsa pravila\, preklicala nepreklicna določila in spremenili vsi trendi. Kako je Molièru uspelo v času “dinozavrov” skreirati “prêt-à-porter” kolekcijo\, ki še vedno navdušuje? Sliši se nemogoče\, a zgodba o uspehu gre nekako tako. Tipček po imenu Arnolf si izbere deklico\, ki jo da\, preden bi se v njej prebudil uporniški duh\,\ndresirati po svoji volji (ja\, točno tako\, kot psa ali konja). Ampak mlada Agneza takoj\, ko jo spustijo iz dresure\, ugotovi\, kako navdihujoča je svoboda. Po glavi ji gre vse mogoče\, končno spoznava samo sebe\, svoje želje\, požira vonje\, okuse\, seveda pa se medtem zatreska v luštkanega Horacija … A Arnolf še kar ne razume\, da kljub strogo predpisani dresuri ona pač ni material za odgoj. Da je močno pihnil mimo v načrtovanju ljubezenske zgodbe\, ker tale bejba se ne bo pustila gnesti pod\nnjegovimi prsti in da nikoli ne bo plesala kot navita lutka. Ta bejba se hoče odgojiti sama. “Rada bi samo živela svoje življenje\, ampak mora za to narediti tri salte čez patriarhalno-šovinistični labirint\, v katerem se je znašla. In to naredi zelo pametno\, brez zadržkov\, pogumno\, z vsemi sredstvi in do konca\,” pravi talentirana mlada režiserka Ajda Valcl\, ki je s klasičnim komedijskim briom pod drobnogled postavila večno zavozlane odnose med spoloma in redefinirala razmerja\, ki\nnastajajo nekje med lastno in partnerjevo idejno razlago ljubezenske (ne)sreče. Najbolj komično pri tej komediji pa je to\, da veliko današnjih tipčkov še vedno misli\, da je največja sreča\, če imaš doma lepo\, ravno prav omejeno\, odgojeno in ubogljivo kokoško. In tu je odgovor\, zakaj je Molière še vedno aktualen. \n\nZasedba\nArnolf – Vladimir Vlaškalić\nAgnes – Ana Urbanc\, Liza Marijina \nHoracij – Petja Labović\nGeorgette – Maša Žilavec\nAlain – Vojko Belšak\nKrizald – Matevž Biber\nEnrique – Ivica Knez\nOront – Bojan Maroševič\nVokal na posnetku – Blaž Šef\nGlas na posnetku – Kristijan Ostanek \nPrevajalec Primož Vitez\, dramaturginja Simona Hamer\, scenograf Branko Hojnik\, kostumografka Urška Recer\, skladateljica Polona Janežič\, lektorica Mojca Kolar\, svetovalec za gib Sergiu Moga\, oblikovalec svetlobe Igor Remeta\, asistentka scenografa Sara Slivnik \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sola-za-zene-2022-02-14-20-00-00/2022-02-14/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/SNG-Sola_za_zene-web_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220104T081440Z LAST-MODIFIED:20220104T125514Z UID:15106-1644436800-1644436800@kultura.maribor.si SUMMARY:Proslava DESCRIPTION:Ivor Martinić po resnični zgodbi Navida Fadaeeja Nazerja\nPort of Dreamers / Pristanišče sanjačev\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 30. september 2020\, Mali oder\n\nPremiera 1 – 30. septembra 2020 na Malem odru\nPremiera 2 – 1. oktobra 2020 na Malem odru\nPremiera julija 2021 na Dubrovniškem poletnem festivalu \nMednarodni evropski projekt o beguncih\, o temi\, ki razdvaja svet \nUprizoritev Proslava v izvedbi Drame SNG Maribor je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta z naslovom Pristanišče sanjačev (Port of Dreamers)\, ki je pod okriljem Ustvarjalne Evrope potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor\, Novi Sad in Dubrovnik)\, sofinancirala pa ga je Evropska komisija. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev. \nPred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so v SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice\, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti\, spola in izobrazbe\, živeči v Mariboru\, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran\, Tunizija\, Eritreja\, Španija\, Argentina\, Rusija …). Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo\, ki je služilo za nastanek teksta naše\nuprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja\, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava\, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic opravila obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka\nin lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci). \nVsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo\, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015. \nIvor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike\, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura\, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe\, kako današnja politika “upravlja naša življenja”. Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije\, zlasti njeno dvoličnost\, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim\, kar politiki\ngovorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij\, in tistim\, kar se dejansko dogaja na terenu. \nVzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil “neljub jezikovni spodrsljaj”\, ki pa je v časih “politične korektnosti”\, ko je treba zelo paziti\, kaj govoriš\, lahko usoden\, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju\, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini\, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o “končni rešitvi” judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen\norganizirajo priložnostno proslavo\, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. \nV drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo\, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja\, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009\, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist\, bil zaradi tega zaprt in mučen\, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz\ndržave. \nIz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj\, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: “Ali imaš pravico živeti drugje\, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje\, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?” \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nMaša Žilavec\nVojko Belšak\nMatevž Biber\nPetja Labović \nDramaturg Vili Ravnjak\, scenograf in oblikovalec luči Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, skladatelja Gašper Torkar in Julija Đorđević\, lektorica in prevajalka Mojca Marič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/proslava-2022-02-09-20-00-00/2022-02-09/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header-proslava1_h-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T180000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T180000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220113T075129Z LAST-MODIFIED:20220118T072925Z UID:15754-1644429600-1644429600@kultura.maribor.si SUMMARY:Elvis Škorc\, genialni štor DESCRIPTION:Janja Vidmar\, Maja Borin\nElvis Škorc\, genialni štor\nRežija: Mateja Kokol\n\n\nPredstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora   Premiera: 16. januar 2021\, Mali oder\n\nDuhovita mladinska uprizoritev o zakompliciranem odraščanju 11+ \nJanja Vidmar (1962)\, ena najbolj branih in nagrajevanih slovenskih mladinskih pisateljic\, je v romanu Elvis Škorc\, genialni štor (2018) izjemno spretna v situacijskem in besedilnem humorju pri obravnavanjih najstniških zagat – lahko bi rekli\, da je Elvis Škorc postal novodobni slovenski Jadran Krt. “Nova dramska forma je na svojstven način ulovila duh romana in se hkrati od njega osamosvojila. Nastala je duhovita uprizoritev\, ki ponuja vpogled v sodobno sladko-kislo družinsko\ndinamiko in na svojstven način kaže na smer izhoda ‘iz zagamane črne luknje’\,” pravi Maja Borin\, dramaturginja pri uprizoritvi in soavtorica dramatizacije. \nUprizoritev Elvis Škorc\, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika\, ki že od drugega razreda naprej ve\, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče\nPeter\, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet. \n“Če bi nas\, Škorce\, opisal s pomočjo kemije\, bi rekel\, da smo kot razpad v kemični reakciji\,” pravi Elvis. \nKo pa je mama nekega dne udarila z novico\, da je noseča\, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej\, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo\, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve\, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi\, ki ga meče pred noge Hane\, najlepšega genskega zapisa v zgodovini\, da se spopada z razredni frajerji\, ki so ga pretepli\, ponižali\, na Facebooku objavili video njegove riti … Vse\, kar ga pomirja v tem “sranju”\,\nv katerem se je znašel\, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme\, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo\, nastalo po številnih potresih sunkih\, bi Škorci kratko malo “pocrkali”. Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed\, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih. \nElvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu\, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter\, pravi roker: “Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase\, odloči se in stoj za svojo odločitvijo.” \nUprizoritev je režirala talentirana mlada mariborska režiserka Mateja Kokol\, ki je navdušila z mladinsko uprizoritvijo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. “Uprizoritev skozi kreativni laboratorij poskuša prisluhniti perspektivam predstavnikov različnih generacij v družini Škorc\, ki zaradi hipersveta in nemogočih socialnih razmer ne obvladujejo več kaosa življenjskih situacij. Ukvarjali smo se z družino kot primarno celico našega obstoja. Družino\, ki je takšna\, kot je – včasih\nvarna\, včasih nevarna. Včasih vesela. Včasih žalostna. Včasih mirna. Včasih razburkana …” \n\nZasedba\nElvis Škorc – Matija Stipanič\nEla\, njegova desetletna sestra Hana\, devetošolka – Liza Marijina \nOče Peter – Gorazd Žilavec\nMama Polona – Minca Lorenci\nBabica Vilma – Irena Varga\nSosed\, Učitelj\, Urban\, Elvisov sošolec\, Kris\, Elvisov sošolec – Viktor Hrvatin Meglič \nDramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Gselman\, kostumografija ekipa uprizoritve \, skladatelj Aleš Zorec\, koreograf Gaj Žmavc\, korepetitor Robert Mraček\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalka svetlobe Mateja Kokol \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/elvis-skorc-genialni-stor-2022-02-09-18-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header_8_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220208T120000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220208T130000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220201T084554Z LAST-MODIFIED:20220202T112525Z UID:16679-1644321600-1644325200@kultura.maribor.si SUMMARY:36. tradicionalni recital Prešernove poezije DESCRIPTION:Društvo dramskih umetnikov Slovenije 8. februarja\, na slovenski kulturni praznik pripravlja 36. tradicionalni recital Prešernove poezije\, ki bo potekal preko radijskih frekvenc\, slišalo pa se ga bo tudi na mariborskih ulicah in trgih. MKC Maribor bo kot partner v projektu poskrbel\, da bodo pesmi največjega slovenskega pesnika odmevale tudi po Kulturnem centru Pekarna. \nDruštvo dramskih umetnikov Slovenije bo v torek\, 8. 2. 2022\, na državni kulturni praznik\, točno ob 12. uri pripravilo 36. tradicionalni recital Prešernove poezije. Recitirali bodo članice in člani društva iz vse Slovenije. Zaradi slabe epidemiološke situacije v državi bo letošnji recital izveden v radijski obliki in se ga bo v živo prenašalo iz studia 26 Radia Slovenija – ARS program in Radia Maribor. \nV sodelovanju z Mestno občino Maribor se bo prenos predvajal tudi iz kulturnih ustanov\, akciji pa se bodo pridružila tudi druga mesta (Ljubljana\, Koper\, Nova Gorica\, Kranj\, Celje). \nV Mariboru bo recital predvajan na Glavnem trgu\, Grajskem trgu\, Vojašniškem trgu\, Slomškovem trgu\, pred Narodnim domom in Muzejem NO\, v Kulturnem centru Pekarna\, na Lentu pred Hišo stare trte in na Židovski ulici. \nIz mariborskega studia bodo recitirali igralci ansambla Drame Maribor\, Lutkovnega gledališča Maribor in samostojni ustvarjalci na področju kulture. \nPri organizaciji sodelujejo: Mestna občina Maribor\, SNG Maribor\, Lutkovno gledališče Maribor\, Narodni dom\, KUD Moment\, MKC Maribor\, Pokrajinski muzej Maribor\, Muzej narodne osvoboditve\, Hiša stare trte (Zavod za turizem Maribor)\, Poper\, Nana\, Marpurgi\, Moja kavarna in Soundbiro d.o.o. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/presernova-poezija-v-kc-pekarna-2022-02-08-12-00-00-2022-02-08-13-00-00/ LOCATION:Radio Maribor CATEGORIES:Dogodki,Literatura ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/unsplash-image-hjwKMkehBco.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220205T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220205T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220104T081433Z LAST-MODIFIED:20220104T125610Z UID:15102-1644091200-1644091200@kultura.maribor.si SUMMARY:Večno mladi DESCRIPTION:Erik Gedeon\nEwig jung\nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Drevenšek – Jurij Drevenšek\, Matija Stipanič\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2022-02-05-20-00-00/ LOCATION:SNG Maribor\, Stara dvorana\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/header_S3D9346_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220204T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220204T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211227T103655Z LAST-MODIFIED:20211228T115944Z UID:14623-1644003000-1644003000@kultura.maribor.si SUMMARY:Madama Butterfly DESCRIPTION:Giacomo Puccini\nMadama Butterfly\nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\n2 uri in 45 minut ter ima 1 odmor   Premiera: 4. junij 2021\, Velika dvorana\n\nOpera (japonska tragedija) v treh dejanjih \nLibreto Luigi Illica\, Giuseppe Giacosa\nPraizvedba opere 17. februar 1904\, Teatro alla Scala di Milano \nSponzor predstave Madama Buterfly je Pošta Slovenije \nŠe preden je svojo praizvedbo v rimski Operi doživela Tosca januarja 1900\, je Puccini že intenzivno iskal novo temo oziroma predlogo za svojo naslednjo opero. Med ožjim izborom primernih del so bile tudi Maeterlinckova drama Pelléas et Mélisande\, Hugojev epohalni roman Les Misérables in Daudetov roman Tartarin de Tarascon. Toda šele po poletnem obisku londonske produkcije Tosce je našel svoj pravi navdih v tragični enodejanki Madame Butterfly: A Tragedy of Japan Davida Belasca\, ki je nastala\nkot dramatizacija kratke zgodbe Madame Butterfly Johna Lutherja Longa in je bila ravno tedaj na programu v londonskem gledališču Duke of York’s Theatre. Puccini je bil na predstavo navdušen\, zato je takoj angažiral svoja libretista\, Illico in Giacoso\, da bi začela s pripravo besedila. Kot po navadi je bila naloga Illice\, da pripravi ustrezno dramsko strukturo in osnutek dialogov\, ki bi jih nato Giacosa prepesnil v verze. \nPrva različica opere Madama Butterfly\, ki je bila zasnovana v zgolj dveh dejanjih\, je bila prvič izvedena v milanski Scali 17. februarja 1904 in je doživela slab sprejem pri publiki\, in to kljub dejstvu\, da sta bila v vlogah glavnih dveh protagonistov – ljubezenskega para – Čočo san in Benjamina Franklina Pinkertona angažirana priznana sopranistka Rosina Storchio in tenorist Giovanni Zenatello. Glavni razlog za fiasko operne praizvedbe pa ni bila kakšna kompozicijska pomanjkljivost\, ampak\npredvsem pomanjkanje časa za ustrezno pripravo zahtevne glasbene partiture\, ki jo je Puccini oddal po predvidenem roku\, saj je njegovo temeljito spoznavanje z japonsko kulturo – znano je\, da se je pri komponiranju pogosto posvetoval z neko japonsko igralko\, ki je takrat bivala v Milanu – terjalo preveč časa. \nPuccini pa po propadli praizvedbi ni obupal nad opero in jo je zgolj nekoliko dramaturško razčlenil – pravzaprav je izvorno drugo dejanje “razbil” na dva dela –\, prav tako pa je naredil še nekaj minornih harmonsko-melodičnih popravkov v posameznih arijah in inštrumentalnih prehodih. Sledil je velik uspeh prve izvedbe nove različice opere 28. maja še istega leta (1904) v Brescii. Madama Butterfly\, ki bo po več kot desetletnem premoru (nazadnje je bila uprizorjena v sezoni 2008/2009) ponovno\nzaživela na velikem mariborskem odru\, je ena tistih redkih primerov\, ko se operni libreto in ne nazadnje tudi čustveno nabita glasba z emfatičnim vrhuncem v ljubezenskem duetu Vogliatemi bene med pravkar poročeno japonsko gejšo Čočo san z ameriškim mornariškim častnikom Pinkertonom kaže kot pomenljiva umetniška nadgradnja lastnega izvirnika – Longove kratke zgodbe in Belascove dramatizacije –\, kar potrjuje tudi trajna priljubljenost te opere na preštevilnih opernih odrih po vsem svetu. \n\nZasedba\nDirigent: Stefano Romani \nČočo san – Rebeka Lokar\, Sabina Cvilak\nSuzuki\, njena služabnica – Irena Petkova\nBenjamin Franklin Pinkerton\, poročnik ameriške mornarice – Renzo Zulian\, Martin Sušnik\nSharpless\, ameriški konzul v Nagasakiju – Jaki Jurgec\nGoro\, ženitni posrednik – Dušan Topolovec\nPrinc Jamadori – Bogdan Stopar\, Tomaž Planinc\nBonzo\, Čočosanin stric – Alfonz Kodrič\nJakuside\, Čočosanin stric – Jernej Luketič\nKate Pinkerton – Klavdija Kuzkin\nCesarski komisar – Sebastijan Čelofiga\nMatičar – Bojan Hinteregger\nČočo sanina mati – Dada Kladenik\nČočo sanina sestrična – Lucija Krašovec\nČočosanin otrok – Luka Aleksandar Jovičić\, Rene Vujinić Cvilak \nScenograf Nicolas Boni\, kostumograf Luca Dall`Alpi\, asistentki kostumografa Suzana Rengeo in Simona Toš\, oblikovalec luči Bruno Ciulli\, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak\, asistent režije: Tim Ribič \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/madama-butterfly-2022-02-04-19-30-00/2022-02-04/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG_MadamaButterfly_web_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220202T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220202T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211202T142850Z LAST-MODIFIED:20211217T090627Z UID:12171-1643832000-1643832000@kultura.maribor.si SUMMARY:Romeo in Julija DESCRIPTION:William Shakespeare\nRomeo in Julija\nRežija: Aleksandar Popovski\n\n\nPredstava traja 3 ure in ima en odmor.   Premiera: 22. januar 2021\, Stara dvorana\n\nLjubezenska tragedija\, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva \nNajslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593\, kjer je Shakespeare po svoje predelal\, nadgradil in razširil znano zgodbo\, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete\, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba\, v kateri živita\, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz\nSarajeva). Družbo\, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini\, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji\, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob\, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje\, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem\, da se je iz globokega blata mogoče\nrešiti samo tako\, da bomo nekega dne\, ob nekem dogodku\, mogoče ob še eni nepotrebni smrti\, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe\, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”. \nV Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil\, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu\, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea\nin Julije\, o poljubu v prvem dejanju. Objem\, dotik\, poljub\, spet objem. Kot nek ritem v pesmi\, sedemosminski takt. Ena dva tri\, ena dva tri … in dve družini\, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste\, kaj je razlog\, da Romeo ne dobi pisma\, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne\nmore razdvojiti!” \n\nZasedba\nJulija – Julija Klavžar\nRomeo – Žan Koprivnik\nPestunja – Ksenija Mišič\, Mateja Pucko\nPater Lorenzo – Vladimir Vlaškalić\nCapulet – Kristijan Ostanek\nCapuletova – Maša Žilavec\nTybalt – Matevž Biber\, Nejc Ropret\nParis – Vojko Belšak\nMonteg – Nejc Ropret\, Viktor Hrvatin Meglič\nMontegova – Mojca Simonič\nBenvolio – Petja Labović\nMercutio – Blaž Dolenc\nKnez – Davor Herga\nEva Kraš\nMateja Pucko\nMirjana Šajinović\nKlavdija Stanišič \nCleopatra Purice \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, prevajalec Srečko Fišer\, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković\, scenograf Sven Jonke (NUMEN)\, kostumografinja Jelena Proković\, skladatelj Marjan Nečak\, koreograf Žigan Krajnčan\, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski\, asistent režije Luka Marcen\, lektorica Mojca Marič\, asistentka kostumografije Nina Čehovin\, asistent scenografije Matic Gselman. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/romeo-in-julija-2021-12-17-20-00-00/2022-02-02/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG_Romeo_in_Julija_web_motiv2_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220202T180000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220202T180000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20220118T110303Z LAST-MODIFIED:20220124T110023Z UID:16064-1643824800-1643824800@kultura.maribor.si SUMMARY:Literarna postaja: DŽEVAD KARAHASAN DESCRIPTION:V goste prihaja Dževad Karahasan\, ugledni bosanski pisatelj\, dramatik in esejist\, ki je vseevropsko prepoznavnost dosegel s svojimi romani. Pri Beletrini je izšla trilogija Seme smrti\, Tolažba nočnega neba in Vonj po strahu. Skupaj tvorijo življenjsko zgodbo o Omarju Hajamu\, srednjeveškem perzijskem matematiku\, astronomu\, filozofu in pesniku. \nS Herderjevim in Goetherjevim nagrajencem\, prejemnikom Vilenice ter eruditskim poznavalcem časa in misli Vzhoda in Zahoda se bo pogovarjal Semir Atić. \nKer je število obiskovalcev omejeno\, vas prosimo za prijave na prireditve.odrasli@mb.sik.si ali po telefonu 02/23 52 100. \nSpoštovane prijateljice in spoštovani prijatelji Mariborske knjižnice\, ker želimo\, da je obisk naših prireditev in dogodkov še naprej varna in prijetna izkušnja\, vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje ukrepov: \n\nv prireditvene prostore vstopamo le\, če smo zdravi\nuporabljajmo maske in si razkužimo roke\npotrebno je izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli\, cepljeni\, testirani)\, razen za mlade do 12. leta\n\nŠtevilo obiskovalcev na prireditvah je omejeno\, zato vas prosimo\, da se nanje predhodno prijavite. Mariborska knjižnica bo z zbranimi osebnimi podatki ravnala skladno z zakonodajo in s Splošnimi pogoji obdelave osebnih podatkov v Mariborski knjižnici.   \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/literarna-postaja-dzevad-karahasan-2022-02-02-00-00-00/ LOCATION:Drama SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Dogodki,Literatura ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Dzevad-karahasan_900x600.png END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220127T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220127T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211203T111243Z LAST-MODIFIED:20220103T124636Z UID:12507-1643311800-1643311800@kultura.maribor.si SUMMARY:Koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti Akademije za glasbo UL DESCRIPTION:Koncert solistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfoničnega orkestra SNG Maribor\n\nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent Iztok Kocen (alumni) \nSolisti \nDaniel Šimek\, akordeon\nMentor: prof. Borut Zagoranski \nSamanta Škorja\, klarinet\nMentor: prof. Jože Kotar \nLara Hrastnik\, harfa\nMentor: prof. Mojca Zlobko Vajgl \nBarbara Spital\, flavta\nMentor: prof. Karolina Šantl Zupan \nDavor Lončar Petrović\, skladatelj\nMentor: prof. Dušan Bavdek \nProgram \nOle Schmidt \nSimfonična fantazija in Allegro za akordeon in komorni orkester\, op. 20 \nCarl Maria von Weber \nKoncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru\, op. 74 \nLucijan Marija Škerjanc \nKoncert za harfo in komorni orkester \nAndre Jolivet \nKoncert za flavto in orkester \nDavor Lončar Petrović \nZvezde (noviteta) \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/koncert-simfonicnega-orkestra-sng-maribor-s-solisti-akademije-za-glasbo-ul-2022-01-27-19-30-00/ LOCATION:Velika dvorana\, SNG Maribor\n27 Slovenska ulica Maribor\, Upravna enota Maribor\, 2000 Slovenia CATEGORIES:Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/headerImg_2020-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220120T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220120T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211203T100652Z LAST-MODIFIED:20211228T123745Z UID:12487-1642707000-1642707000@kultura.maribor.si SUMMARY:1. koncert Simfoničnega cikla DESCRIPTION:  \nSimfonični orkester SNG Maribor\nDirigent n. n. \nSolistki Lana Trotovšek\, violina\, Andreja Zakonjšek Krt\, sopran \nProgram: \nIztok Kocen: To those torn away from an embrace\, za sopran in orkester \nLudwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru\, op. 61 \nFranz Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru\, D. 589 \n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/1-koncert-simfonicnega-cikla-2022-01-20-19-30-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Glasba ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/ORKESTER_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211206T121852Z LAST-MODIFIED:20211228T123228Z UID:12760-1642276800-1642276800@kultura.maribor.si SUMMARY:Pošta DESCRIPTION:Rok Gregor Vilčnik rokgre\nPošta\nRežija: Juš A. Zidar\n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 28. februar 2020\, Mali oder\n\nAbsurdno tragična komedija o norostih našega časa \nPosebnost pisanja vsestranskega mariborskega ‘skribomana’ Roka Gregorja Vilčnika rokgreja (1968) je pomenska in dogajalna razplastenost\, ki aludira na vsemogoče norosti našega časa\, za katere sam pravi\, da jih lahko razumemo samo tako\, da jih ne\, in da je pomirjenje s tem pomemben del našega bivanja\, manipulacija s tem pa pomemben del ustvarjanja. \nSvojo najnovejšo absurdno tragično komedijo Pošta (2019) je Vilčnik postavil na poštni urad\, ki je včasih služil kot komunikacijski center\, danes pa je samo še eden od členov v verigi prenasičene potrošniške obsedenosti. Ta absurdna tragična komedija med drugim preizprašuje postavko časa\, ki na poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje. Spremenjeno delovanje ‘merilca’ se je zgodilo ob transformiranem življenju novodobnih uporabnikov časa in prostora – ‘priklopljenost’ na medmrežje je\nspremenila vse – čas v kibernetičnem prostoru teče hitreje kot v realnosti\, prostori\, kjer se je včasih komuniciralo\, so pozabljeni\, ljudje\, ki so se družili in povezovali\, so ‘odklopljeni’ od sveta in priklopljeni na splet. A svet internetnih povezav je\, zastrašujoče vizionarsko\, za časom in prostorom dokončno obračunal še s svojim očetom – z realno stvarnostjo. \n“Žunko\, Dellarea in Koritnik so trije karakterno povsem različni poštni uslužbenci\, ki vedno znova preigravajo iste komične situacije\, ki se med seboj razlikujejo le po zahtevah stranke\, ki se vsakokrat pojavlja v drugačni vlogi\,” pravi Vilčnik. \nUprizoritve se je lotil mlad up gledališke režije Juš A. Zidar\, ki o uprizoritvi pravi: “Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih\, ki živijo realnost\, ki jih frustrira\, in sta edino\, kar jim preostane\, edino\, s čimer se hranijo\, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju\, ki se morda nikoli ne zgodi. Torej zgodba o tem\, kako nam življenje odteka v iskanju hipnih rešitev\, da bi začasno osmislili temeljno nezadovoljenost s stvarno realnim v čakanju na neko drugačno življenje nekoč.”\nJuš A. Zidar je leta 2015 v koprodukciji z Dramo SNG Maribor že izvedel svojo diplomsko predstavo La Justice ali utrujajoče ravnovesje. \n\nZasedba\nŽunko – Žan Koprivnik\nKoritnik – Blaž Dolenc\nDellarea – Gregor Podričnik\nStranka – Minca Lorenci \nScenograf in oblikovalec svetlobe Branko Hojnik\, svetovalec za gib Gregor Luštek\, kostumografka Tina Bonča\, skladatelj Jurij Alič\, lektorica Mojca Marič\, asistentka scenografa (študijsko) Nika Curk \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/posta-2022-01-15-20-00-00/ LOCATION:Mali oder CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/SNG-Posta-web_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220115T200000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211202T153130Z LAST-MODIFIED:20211228T123134Z UID:12360-1642276800-1642276800@kultura.maribor.si SUMMARY:Popolni tujci DESCRIPTION:Tamara Damjanović po motivih filma\nPopolni tujci\nRežija: Tamara Damjanović\n\n\nPredstava traja 1 uro in 25 minut ter nima odmora.   Premiera: 9. februar 2019\, Stara dvorana\n\nKomična drama o razkrivanju skrivnosti\, ujetih v mobilne telefone \nŠtirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje\, z izjemo Filipa\, katerega prijateljica je doma obležala z vročino\, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk\, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije\, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni\, se zbrana druščina junaško odloči\, da ni skrivnosti\, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra\, da bo vsak od\nnjih klice\, SMS-e in MMS-e\, ki bodo prihajali med večerjo\, delil z vsemi zbranimi\, sproži sprva zabavne reakcije\, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti\, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov\, spremenijo slike o zakoncih\, partnerjih\, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat\, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve\, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko\nuprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović. \n\nZasedba\nAdam – Kristijan Ostanek\, Tomo Tomšič\nEva\, njegova žena – Maša Žilavec\nAleksander – Gorazd Žilavec\nMarta\, njegova žena – Mateja Pucko\nDanijel – Nejc Ropret\nBlanka\, njegova žena – Ana Urbanc\, Eva Kraš\nFilip – Matevž Biber \nPrevajalka in lektorica Mojca Marič\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Darjan Mihajlović Cerar\, kostumografka Marita Ćopo\, avtor animacije Mihael Mahkovic\, oblikovalec svetlobe Luka Matić\, skladateljica Katarina Ranković\, glasbeniki Katarina Ranković\, klavir in vokal\, Ljubica Damčević\, violina\, Vladimir Jovanović\, trobenta\, Vojislav Savić\, glasbeno-tonski mojster \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/popolni-tujci-2022-01-15-20-00-00/ LOCATION:Stara dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/header_6_h-2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220114T193000 DTEND;TZID=Europe/Paris:20220114T193000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211202T142909Z LAST-MODIFIED:20220117T092219Z UID:12183-1642188600-1642188600@kultura.maribor.si SUMMARY:Don Kihot DESCRIPTION:Ludwig Minkus\nDon Kihot\nDon Quixote\nKoreograf: Krzysztof Nowogrodzki\n\n\nPredstava traja 2 uri in 50 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 11. november 2011\, Velika dvorana\n\nRomantični balet \nPrva pomembnejša baletna produkcija Don Kihota\, ki se je v bolj ali manj enaki obliki ohranila vse do danes\, je bila v moskovskem Carskem gledališču leta 1869. Ustvarila sta jo libretist in koreograf Marius Petipa ter skladatelj Ludwig Minkus. Cervantesov roman Don Kihot\, ki velja za prvo moderno literarno delo svoje zvrsti\, predstavlja idejno in vsebinsko izhodišče baletne koreografije. Četudi je v središču pozornosti ljubezenska zgodba med Kitri in Basiliem\,\npredstavljata Don Kihot in njegov oproda Sančo Pansa nekakšen idejni okvir in tragikomični ambient baletne predstave\, poleg njiju pa ustvarjajo špansko vzdušje še drugi plesni liki\, kot so Antonina\, Lorenzo\, Gamache\, Kitrine prijateljice\, Basilijeva prijatelja\, toreadorji\, cigani idr. Don Kihot velja za enega od zahtevnejših baletov\, saj združuje elemente dramske komike tragedije in ironije z virtuozno in tehnično zahtevno koreografijo. Tokratno produkcijo Baleta Maribor pa\nbo zaznamovalo umetniško sodelovanje med koreografom in mednarodno uveljavljenim plesalcem Krysztofom Nowogrodzkim\, ki je znan po svojih svežih in dodelanih modernizacijah klasičnega repertoarja. \n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/don-kihot-2022-01-15-19-30-00/2022-01-14/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/12/Don-Kihot-17_h.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=UTC:20220108T170000 DTEND;TZID=UTC:20220108T170000 DTSTAMP:20261011T113537 CREATED:20211123T120246Z LAST-MODIFIED:20211129T091341Z UID:10759-1641661200-1641661200@kultura.maribor.si SUMMARY:Kekec DESCRIPTION:Avtorski projekt Edwarda Cluga in skupine Katalena\n\n\nPredstava traja 50 minut in nima odmora.   Premiera: 7. september 2018\, Velika dvorana\n\nOtroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota \nGlasbeni koncept: Boštjan Narat\nGlasba: Katalena\nNastopajo: Solisti in baletni ansambel SNG Maribor \nSto let po izidu povesti Kekec na hudi poti Josipa Vandota ta edinstveni junak slovenske literature s svojim pogumom in bistrimi domislicami še vedno navdušuje nove generacije bralcev in gledalcev. Koreograf baletne pravljice\, Edward Clug\, je v sodelovanju s priznano slovensko skupino Katalena ter z njenim vodjem in avtorjem glasbenega koncepta\, Boštjanom Naratom\, priljubljeno Vandotovo povest uporabil kot portal\, skozi katerega bodo najmlajši gledalci na\npragu letošnje jeseni prvič stopili v čarobni svet plesnega gledališča. Baletna pravljica Kekec ni namenjena zgolj najmlajšim\, ampak vsem mladim po srcu. \n\nZasedba\nKekec – Ionut Dinita\, Filip Jurič\nTeta Pehta – Klavdija Stanišič\, Olesja Hartmann Marin\, Branka Popovici\nMojca – Catarina de Meneses\, Mirjana Šrot\, Vanja Vitman\nRožle – Alexandru Pilca\, Jan Trninič\nVolk\, Pehtin pes – Yuya Omaki\, Filip Jurič\nTuristki – Asami Nakashima\, Satomi Netsu\nVaščani (Kravice) – Vanja Vitman\, Branka Popovici\, Hristina Stoyčeva\, Satomi Netsu\, Mirjana Šrot\, Sytze Jan Luske\, Aleks Šišernik\, Mircea Golescu\, Jan Trninič \nKostumograf Leo Kulaš\, scenograf Marko Japelj\, oblikovalec luči Tomaž Premzl \n  \n\nPrvi prizor: Pedagoška gradiva predstave \n\nPredstava je opremljena z gradivi in s spremljevalnimi dejavnostmi v okviru projekta Prvi prizor. \nPedagoška gradiva predstave\nVeč o projektu Prvi prizor \n\n\n\n  \nPredstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica. \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/kekec-2022-01-08-17-00-00/ LOCATION:Velika dvorana CATEGORIES:Dogodki,Gledališče ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/KEKEC_16-10dpi_b.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR