BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240223T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240223T193000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20240124T082042Z
LAST-MODIFIED:20240212T081941Z
UID:68718-1708716600-1708716600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Giacomo Puccini: Lastovka (La rondine)
DESCRIPTION:Opera \nNenavadne okoliščine\, ki so spremljale nastanek tega še danes redko izvajanega Puccinijevega dela\, ki si ga je vodstvo nekdanjega Carltheatra zamislilo kot nekakšen hibrid med opereto in opero Kavalir z rožo Richarda Straussa\, so naposled obrodile sadove v podobi opere Lastovka s kar tremi dejanji. Kljub pristnim puccinijevskim harmonijam in kompleksni ljubezenski zgodbi med kurtizano Magdo in mladeničem Ruggerom pa njuna romanca močno spominja na tisto iz Verdijeve Traviate\, zato si obetajte bleščeč odrski sijaj\, strasti in fantazije mladostnih ljubezenskih sanj. \nNakup vstopnic\n23. 2. 2024 – nakup\n25. 2. 2024 – nakup\n27. 2. 2024 – nakup\n29. 2. 2024 – nakup\n2. 3. 2024 – nakup \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/giacomo-puccini-lastovka-la-rondine-2024-02-23-19-30-00-2024-02-23-00-00-00/2024-02-23/
LOCATION:Maribor center / SNG Maribor\, Dvorana Ondine Otta Klasinc (Slovenska cesta 27\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/lastovka_sng-maribor.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240210T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240210T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20240124T082035Z
LAST-MODIFIED:20240201T092537Z
UID:68715-1707588000-1707588000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Giacomo Puccini: Manon Lescaut
DESCRIPTION:Italijanska opera v štirih dejanjih. \nLibreto Luigi Illica\, Marco Praga\, Giuseppe Giacosa\, Domenico Oliva\, Giulio Ricordi\, Giacomo Puccini\nPraizvedba opere 1. februar 1893\, Teatro Regio\, Torino \nČeprav je bil nesporna ikona italijanske opere 19. stoletja Giuseppe Verdi\, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot pomemben dejavnik pri prebujanju italijanske narodne zavesti\, je breme njegove »krone« kmalu padlo na petinštirideset let mlajšega Giacoma Puccinija (1858–1924)\, ki ga je po prvih opernih poskusih tudi svet onkraj italijanskih meja vedno bolj prepoznaval kot Verdijevega simbolnega naslednika\, kot je med prvimi po londonski premieri Manon Lescaut leta 1894 denimo ugotovil tudi britanski dramatik George Bernard Shaw. Puccinijev operni profil je v nasprotju z Verdijevim sicer veliko manj naklonjen obdelavi zgodovinskih tem(atik)\, se pa zato med obema opernima velikanoma kaže pomenljiva podobnost v globoko sočutni obravnavi človeških usod\, medosebnih razmerij ter predvsem v neprekosljivem čutu za glasbeno dramo\, ki jo poganjajo človeške strasti. \nNakup vstopnic \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/giacomo-puccini-manon-lescaut-2024-02-10-18-00-00-2024-02-10-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / SNG Maribor\, Dvorana Ondine Otta Klasinc (Slovenska cesta 27\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/giacomo-puccini_manon-lescaut_sng-maribor.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230605T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230618T000000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220725T075124Z
LAST-MODIFIED:20230302T085334Z
UID:24512-1685923200-1687046400@kultura.maribor.si
SUMMARY:58. Festival Borštnikovo srečanje
DESCRIPTION:Kjer so na ogled najboljše gledališke predstave! \nOsrednji\, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji. \nFestival Borštnikovo srečanje vsako leto postreže z najboljšimi predstavami slovenskih gledališč. Ob koncu festivala strokovna žirija podeli nagrade za najboljšo predstavo\, igralce\, režijo in druge umetniške dosežke. Nekatere predstave so izvedene tudi v tujih jezikih. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/58-festival-borstnikovo-srecanje-2023-05-25-00-00-00-2023-06-10-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Slovensko narodno gledališče Maribor
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/07/skupajfoto-matija-lukic-tekmovalni-program.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220623T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220623T193000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220217T084048Z
LAST-MODIFIED:20220613T063648Z
UID:17885-1656012600-1656012600@kultura.maribor.si
SUMMARY:4. koncert Simfoničnega cikla
DESCRIPTION:4. koncert Simfoničnega cikla\nDirigent: Simon Robinson\n\n4. KONCERT \n23. junij 2022\, Velika dvorana \nSimfonični orkester SNG Maribor\nZbor Opere SNG Maribor\nDirigent Simon Robinson\nSolistka Dorotea Senica\, flavta \nProgram: \nRalph Vaughan Williams: Fantazija na temo Thomasa Tallisa \nJacques Ibert: Koncert za flavto in orkester \nMaksimiljan Feguš: Simfonija \nGabriel Fauré: Pavana za zbor in orkester\, op. 50 \n\nZasedba\nDirigent: Simon Robinson \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/4-koncert-simfonicnega-cikla-2022-06-23-19-30-00/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Glasba
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/02/headerImg_2020-13.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220621T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220621T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220412T070623Z
LAST-MODIFIED:20220613T063559Z
UID:20540-1655841600-1655841600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Večno mladi
DESCRIPTION:Erik Gedeon\nVečno mladi\nEwig jung\nRežija: Sandy Lopičić\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 13. november 2015\, Stara dvorana\n\nRock’n’roll komedija\, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih \n \nStaranje je postalo najhujši bavbav\, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti\, je najbolje\, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065\, kako bo\, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti\, ampak dom za ostarele.\nV uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk\, članov nekdanje mariborske Drame\, na groteskno zabaven način\, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije\, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock’n’roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov\, kot so “I Love Rock’n’Roll”\, “Born To Be Wild”\, “I Got You Babe” itd.\, trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.\nV songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007)\, ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder\, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo\, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih. \n\nZasedba\nSestra Irena – Irena Varga\nGospod Lopičić von Horvat – Denis Horvat\, Sandy Lopičić\nGospa Pucko – Mateja Pucko\nGospod Ostanek – Kristijan Ostanek\nGospod Biber – Matevž Biber\nGospod Stipanič Drevenšek  – Matija Stipanič\, Jurij Drevenšek\nGospa Šajinović Drevenšek – Mirjana Šajinović \nPrevajalka Mojca Kranjc\, prirejevalci besedila ustvarjalci uprizoritve\, scenografa Matic Gselman\, Sandy Lopičić\, korepetitorja Sandy Lopičić\, Denis Horvat\, dramaturg Vili Ravnjak\, kostumograf  Leo Kulaš\, oblikovanje maske Leo Kulaš\, Jasminka Marksl\, lektor Janez Bostič\, oblikovanje luči Sandy Lopičić \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vecno-mladi-2022-06-21-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header_S3D9346_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220618T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220618T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220412T070621Z
LAST-MODIFIED:20220613T063228Z
UID:20538-1655582400-1655582400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače
DESCRIPTION:Nina Kuclar Stiković\nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače\nRežija: Nejc Gazvoda\n\n\nPredstava traja 1 uro in 40 minut ter nima odmora.   Premiera: 6. marec 2021\, Stara dvorana\n\nSodobna drama o tem\, kako epidemija nenačrtovano združi razseljeno in odtujeno družino \nSkupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače je družinska drama\, ki se odvija v karanteni. Medtem ko se po svetu širi epidemija\, se razseljena družina ponovno združi pod streho starega doma. V središču dogajanja je nova družinska dinamika\, ki se sooča z dejstvom\, da ni več sveta\, ki so ga poznali pred epidemijo\, prav tako pa tudi ni več stare družine. Ostanejo zgolj spomini na brezskrbno otroštvo\, idealizirano obdobje preteklega življenja. Konec sveta kot smo ga poznali in konec družine\nsta osrednji temi\, ki ju spremljamo skozi doživljanja šestih članov družine oziroma petih družinskih članov in hčerkinega fanta\, ki se je zaradi finančne stiske priselil na dom svojega dekleta. Poleg finančne stiske igra naslavlja še problematiko nezmožnosti soočanja s težavami – tako sedanjimi kot preteklimi\, s problematiko odtujenosti\, alkoholizma\, manka perspektive oziroma nepredstavljivosti prihodnosti\, ki je ključen element za človeški obstoj v sedanjosti\, ter ujetosti z ljudmi\, pred\nkaterimi so nekoč že pobegnili. Protagonisti se soočajo z dejstvom\, da karantena ni ustvarila novih problemov\, temveč je le potencirala stare\, s katerimi so se sedaj prisiljeni spoprijeti. Kam jih bodo peljali in ali jih bodo rešili\, pa je odvisno od njih samih. \n\nZasedba\nMama – Maša Žilavec\nOče – Vojko Belšak\nHcerka – Julija Klavžar\nFant – Gorazd Žilavec\nNajmlajši sin  – Žan Koprivnik\nStarejši sin  – Matevž Biber \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, scenografinja Urša Vidic\, kostumografinja Katarina Šavs\, lektorica Metka Damjan\, oblikovalec svetlobe David Andrej Francky\, svetovalec za borilne veščine Tomaž Barada\, asistentka kostumografije Ana Janc \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupaj-sami-ali-jutri-je-v-sanjah-izgledal-drugace-2022-06-18-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/plakat-Skupaj-sami1_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220618T100000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220618T100000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220412T070616Z
LAST-MODIFIED:20220610T102221Z
UID:20534-1655546400-1655546400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Heidi
DESCRIPTION:Johanna Spyri\nHeidi\nRežija: Ivana Djilas\n\nVeč informacij na spletni strani:www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/heidi.html\n\n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/heidi-2022-06-18-10-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220616T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220616T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220412T070614Z
LAST-MODIFIED:20220609T063059Z
UID:20532-1655409600-1655409600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Popolni tujci
DESCRIPTION:Tamara Damjanović po motivih filma\nPopolni tujci\nRežija: Tamara Damjanović\n\n\nPredstava traja 1 uro in 25 minut ter nima odmora.   Premiera: 9. februar 2019\, Stara dvorana\n\nKomična drama o razkrivanju skrivnosti\, ujetih v mobilne telefone \nŠtirje dolgoletni prijatelji in njihove najdražje\, z izjemo Filipa\, katerega prijateljica je doma obležala z vročino\, se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer mineva v čaru duhovitih zbadljivk\, simpatičnih šal in aktualnih pogovorov o družinskih in intimnih zadevah. Ko tema pogovora nanese na informacije\, ki jih skrivajo naši nepogrešljivi mobilni telefoni\, se zbrana druščina junaško odloči\, da ni skrivnosti\, ki bi jih tajili pred prijateljskim omizjem. Nedolžna igra\, da bo vsak od\nnjih klice\, SMS-e in MMS-e\, ki bodo prihajali med večerjo\, delil z vsemi zbranimi\, sproži sprva zabavne reakcije\, a lahkotnost igre se začne počasi izgubljati. Skrivnosti\, ki bi morale ostati v majhnih glavah pametnih telefonov\, spremenijo slike o zakoncih\, partnerjih\, ljubicah in prijateljih. Ta večer prav vsak od njih razkrije temno plat\, ki jo uspešno skriva. A poti nazaj več ni in nihče ne ve\, kam bo nedolžna igra usmerila svoj tok. Prvo slovensko\nuprizoritev Popolnih tujcev je po motivih istoimenskega izjemno uspešnega italijanskega filma iz leta 2016 zrežirala perspektivna mlada hrvaška režiserka Tamara Damjanović. \n\nZasedba\nAdam – Kristijan Ostanek\, Tomo Tomšič\nEva\, njegova žena  – Maša Žilavec\nAleksander  – Gorazd Žilavec\nMarta\, njegova žena  – Mateja Pucko\nDanijel  – Nejc Ropret\nBlanka\, njegova žena  – Ana Urbanc\, Eva Kraš\nFilip – Matevž Biber \nPrevajalka in lektorica Mojca Marič\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Darjan Mihajlović Cerar\, kostumografka Marita Ćopo\, avtor animacije Mihael Mahkovic\, oblikovalec svetlobe Luka Matić\, skladateljica Katarina Ranković\, glasbeniki Katarina Ranković\, klavir in vokal\, Ljubica Damčević\, violina\, Vladimir Jovanović\, trobenta\, Vojislav Savić\, glasbeno-tonski mojster \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/popolni-tujci-2022-06-16-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header_6_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220611T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220611T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072706Z
LAST-MODIFIED:20220607T070813Z
UID:21008-1654977600-1654977600@kultura.maribor.si
SUMMARY:jerebika\, štrudelj\, ples pa še kaj
DESCRIPTION:Simona Semenič\njerebika\, štrudelj\, ples pa še kaj\nRežija: Jure Novak\n\nVeč informacij na spletni strani:https://mladinsko.com/sl/program/118/jerebika-strudelj-ples-pa-se-kaj\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jerebika-strudelj-ples-pa-se-kaj-2022-06-11-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-20.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220610T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220610T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T080005Z
LAST-MODIFIED:20220606T062503Z
UID:21014-1654884000-1654884000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Najraje bi se udrla v zemljo
DESCRIPTION:Lina Akif\, Maša Grošelj\, Varja Hrvatin\, Vid Merlak in Mia Skrbinac\nNajraje bi se udrla v zemljo\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.melara.si/?p=862\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/najraje-bi-se-udrla-v-zemljo-2022-06-10-18-00-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-23.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220609T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220609T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220513T210719Z
LAST-MODIFIED:20220527T093226Z
UID:22094-1654804800-1654804800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Vsi ptice
DESCRIPTION:Wajdi Mouawad\nVsi ptice\nRežija: Ivica Buljan\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.mini-teater.si/si/articles/3701/vsi-ptice\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vsi-ptice-2022-06-09-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/05/headerImg_2020.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220608T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220608T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T080000Z
LAST-MODIFIED:20220526T101913Z
UID:21012-1654711200-1654711200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Črna koža\, bele maske
DESCRIPTION:Maša Kagao Knez\nČrna koža\, bele maske\nRežija: Maša Kagao Knez\n\nVeč informacij na spletni strani:www.antonpodbevsekteater.si/si/dogodek/crna-koza-bele-maske\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/crna-koza-bele-maske-2022-06-08-18-00-00/
LOCATION:Tribuna na Velikem odru
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-22.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072703Z
LAST-MODIFIED:20220526T101750Z
UID:21006-1654632000-1654632000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Vsi ptice
DESCRIPTION:Wajdi Mouawad\nVsi ptice\nRežija: Ivica Buljan\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.mini-teater.si/si/articles/3701/vsi-ptice\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vsi-ptice-2022-06-07-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-19.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220607T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072701Z
LAST-MODIFIED:20220526T101726Z
UID:21004-1654632000-1654632000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Avgust v okrožju Osage
DESCRIPTION:Tracy Letts\nAvgust v okrožju Osage\nRežija: Janusz Kica\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/avgust-v-okrozju-osage-2022-06-07-20-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-18.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220607T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220607T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072659Z
LAST-MODIFIED:20220526T101608Z
UID:21002-1654624800-1654624800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Vročina
DESCRIPTION:Vročina\nRežija: Žiga Divjak\n\nVeč informacij na spletni strani:https://mladinsko.com/sl/program/133/vrocina\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/vrocina-2022-06-07-18-00-00/
LOCATION:Tribuna na Velikem odru
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-17.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220606T203000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220606T203000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072657Z
LAST-MODIFIED:20220526T101418Z
UID:21000-1654547400-1654547400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Cement
DESCRIPTION:Heiner Müller\nCement\nRežija: Sebastijan Horvat\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/cement\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/cement-2022-06-06-20-30-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-16.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220605T203000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220605T203000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072655Z
LAST-MODIFIED:20220526T101144Z
UID:20997-1654461000-1654461000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Čriček in temačni občutek
DESCRIPTION:Toon Tellegen\nČriček in temačni občutek\nRežija: Ivana Djilas\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2021082608340808\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/cricek-in-temacni-obcutek-2022-06-05-20-30-00/
LOCATION:Tribuna na Velikem odru
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-15.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220605T183000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220605T183000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072651Z
LAST-MODIFIED:20220526T101114Z
UID:20993-1654453800-1654453800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Emigranta
DESCRIPTION:Sławomir Mrożek\nEmigranta\nRežija: Nina Ramšak Marković\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/emigranta\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/emigranta-2022-06-05-18-30-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-13.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220605T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220605T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072649Z
LAST-MODIFIED:20220526T101033Z
UID:20990-1654452000-1654452000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Slaba družba
DESCRIPTION:Vito Weis\nSlaba družba\nRežija: Vito Weis\n\nVeč informacij na spletni strani:https://mladinsko.com/sl/program/121/slaba-druzba\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/slaba-druzba-2022-06-05-18-00-00/2022-06-05/
LOCATION:GT 22
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-12.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220604T210000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220604T210000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072647Z
LAST-MODIFIED:20220523T064439Z
UID:20988-1654376400-1654376400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Škofjeloški pasijon
DESCRIPTION:Oče Romuald/Lovrenc Marušič\nŠkofjeloški pasijon\nRežija: Jernej Lorenci\n\nVeč informacij na spletni strani:https://pgk.si/novice/skofjeloski_pasijon/484\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skofjeloski-pasijon-2022-06-04-21-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220604T183000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220604T183000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072645Z
LAST-MODIFIED:20220523T064416Z
UID:20986-1654367400-1654367400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Učinek
DESCRIPTION:Lucy Prebble\nUčinek\nRežija: Eva Nina Lampič\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/ucinek\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ucinek-2022-06-04-18-30-00/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-10.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220602T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220602T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220421T072643Z
LAST-MODIFIED:20220516T062500Z
UID:20984-1654192800-1654192800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Požigi
DESCRIPTION:Wajdi Mouawad\nPožigi\nRežija: Nina Rajić Kranjac\n\nVeč informacij na spletni strani:https://www.drama.si/dogodek/pozigi\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/pozigi-2022-06-02-18-00-00/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/headerImg_2020-9.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220527T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220527T180000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220412T070612Z
LAST-MODIFIED:20220504T074211Z
UID:20530-1653674400-1653674400@kultura.maribor.si
SUMMARY:To noč sem jo videl
DESCRIPTION:Drago Jančar\, Janez Pipan\nTo noč sem jo videl\nScenska balada v treh slikah\nRežija: Janez Pipan\n\n\nPredstava traja 4 ure in 20 minut ter ima 2 odmora.   Premiera: 24. september 2021\, Stara dvorana\n\nKoprodukcija Drame SNG Maribor\, Burgteatra Dunaj\, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. \nBrezčasna zgodba o času\, ki nekatere spremeni v ljudi\, druge pa v pošasti \nDrago Jančar je velikan slovenske\, evropske in svetovne literature. Brezčasen\, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih\, novelah\, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora\, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost\, v današnji kruti kapitalistični moment\, v neimenovane prostore nesvobode\, včasih bivajo v metafori ali pa\, kot se zgodi le največjim\, sestavijo vse elemente pripovedi\, vse svoje\npisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino\, kot je roman To noč\, ko sem jo videl. \nOdrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal bo kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja)\, srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav\, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev\, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik\, je namreč različne\nnarodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan\, Veronikin ljubimec\, njena dementna mati\, nemški zdravnik\, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni\, ljubosumja\, poguma\, pa tudi krutosti\, izdaje\, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb\, so te polne dogodkov\, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom\, vihra druge svetovne vojne\, Veronikina končna usoda\, pa vsi\npisani\, izjemno izpisani karakterji\, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe. \nJanez Pipan\, ki je pripravil odrsko priredbo in uprizoritev tudi režiral\, je intelektualec neznanskih širin\, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina\, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame\, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana\, kot je To noč sem jo videl\, ni dovolj “le” režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje\, širina\, načitanost\, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega\, kar je človeško\, krhko.\nPipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost\, a se nasloni na dele romana\, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni\, poetični realizem\, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni\, dostojanstveni režijski poetiki\, ki odlično sovpada z zadržanim\, dodelanim\, izpiljenim Jančarjevim slogom. \n\nZasedba\nVeronika Zarnik – Nataša Matjašec Rošker\nLeo Zarnik  – Blaž Dolenc\nStevan Radovanović – Milan Marić \nMajor Ilić  – Nebojša Ljubišić \nGospa Josipina – Milena Zupančič \nPeter\, njen mož/Filip\, Leov brat  – Davor Herga\, Uroš Smolej k. g.\nHorst Hubmayer\, oficir Wehrmachta – Daniel Jesch \nJoži\, gospodinja  – Mateja Pucko\nJeranek\, delavec in partizan  – Matevž Biber\nJeranek v poznejših letih – Vladimir Vlaškalić\nPevka (iz Vranja)  – Mirjana Šajinović\nAngleški vojak\, stražar – Anže Krajnc\nFani\, kuharica  – Irena Varga\nFranc\, strežnik  – Ivica Knez\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nPesnik  – Matija Stipanič\, Robert Korošec\, Aleš Valič\nWallner\, esesovec\, poveljnik Gestapa v Kranju  – Alfonz Kodrič\nKostja\, komisar – Kristijan Ostanek\nPeter\, partizan in oficir Ozne  – Nejc Ropret\nJanko Kralj  – Petja Labović\nMedicinska strežnica  – Mojca Simonič\nVojak – Dane Radulović\nTrobači – Anže Krajnc (trobenta)\, Matjaž Kaučič (trobenta)\, Žan Pečenik (evfonij)\, Ivica Knez (bobni)\nGostje na Podgorskem  – Davor Herga\nVito\, pianist  – Robert Mraček\nGostje na Podgorskem  – Matija Stipanič\, Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nKosci – Davor Herga\, Nejc Ropret\, Kristijan Ostanek\nŽanjici – Mirjana Šajinović\, Mojca Simonič \nScenograf Marko Japelj\, avtorica videa Vesna Krebs\, kostumograf Leo Kulaš\, skladatelj in izvajalec scenske glasbe Milko Lazar\, korepetitor in avtor glasbenih priredb Robert Mraček\, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak\, oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin Sergio Moga\, lektorica Metka Damjan\, prevajalca romana v nemški jezik Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut\, prevajalka romana v srbski jezik Ana Ristović\, prevajalki na vajah za nemški jezik Brabara Lečnik in Tjaša Šket\, prevajalka\npesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik Mojca Medvedšek\, asistent režije Žiga Hren (študent AGRFT)\, asistentka kostumografa Lara Kulaš\, asistent skladatelja Marjan Peternel\, za potrebe uprizoritve sta prevod priredila Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut. \nV uprizoritvi sta uporabljeni pesmi “Ob uri mraka”  in “V požarih plamteče ljubezni” Pavla Golie iz zbirke Pesmi o zlatolaskah (1921) in pesem “Slovenska” Ivana Roba. \nV uprizoritvi so uporabljene skladbe: Bože pravde (izvajalec: Beograjska filharmonija\, živa izvedba\, Youtube)\, Marširala kralja Petra garda (Youtube)\, Hej brigade (Matej Bor\, Karol Pahor\, priredba Stjepan Dlesk\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec)\, Svobodna Slovenija (Pavel Šivic\, France Kosmač\, Mile Klopčič\, priredba Vinko Štrucl\, izvajalec Partizanski pevski zbor in godba milice\, dirigent Radovan Gobec); Robert Mraček je za uprizoritev priredil\nnaslednje skladbe: Počiva jezero v tihoti (slovenska ljudska\, izvajalec Mešani pevski zbor SNG Maribor)\, Tutti Mi Chiamano Bionda\, La Mula de Parenzo\, Die Wacht am Rhein\, Je pa davi slanca pala\, Otvori mi belo Lenče\, Da znaeš mori mome. \nV uprizoritvi je uporabljen motiv iz slike Kolona Ive Šubica. \n\n\n\n  \n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/to-noc-sem-jo-videl-2022-05-27-18-00-00/2022-05-27/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/Header-To-noc-sem-jo-videl_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220525T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220525T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220413T062206Z
LAST-MODIFIED:20220504T073220Z
UID:20598-1653508800-1653508800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Romeo in Julija
DESCRIPTION:William Shakespeare\nRomeo in Julija\nRežija: Aleksandar Popovski\n\n\nPredstava traja 3 ure in ima en odmor.   Premiera: 22. januar 2021\, Stara dvorana\n\nLjubezenska tragedija\, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva \nNajslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593\, kjer je Shakespeare po svoje predelal\, nadgradil in razširil znano zgodbo\, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete\, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba\, v kateri živita\, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz\nSarajeva). Družbo\, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini\, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji\, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob\, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje\, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem\, da se je iz globokega blata mogoče\nrešiti samo tako\, da bomo nekega dne\, ob nekem dogodku\, mogoče ob še eni nepotrebni smrti\, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe\, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”. \nV Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil\, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu\, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea\nin Julije\, o poljubu v prvem dejanju. Objem\, dotik\, poljub\, spet objem. Kot nek ritem v pesmi\, sedemosminski takt. Ena dva tri\, ena dva tri … in dve družini\, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste\, kaj je razlog\, da Romeo ne dobi pisma\, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne\nmore razdvojiti!” \n\nZasedba\nJulija – Julija Klavžar\nRomeo – Žan Koprivnik\nPestunja – Ksenija Mišič\, Mateja Pucko\nPater Lorenzo  – Vladimir Vlaškalić\nCapulet – Kristijan Ostanek\nCapuletova  – Maša Žilavec\nTybalt  – Matevž Biber\, Nejc Ropret\nParis  – Vojko Belšak\nMonteg  – Nejc Ropret\, Viktor Hrvatin Meglič\nMontegova  – Mojca Simonič\nMontegova – Mirjana Šajinović\nBenvolio  – Petja Labović\nMercutio  – Blaž Dolenc\nKnez  – Davor Herga\nEva Kraš\nMateja Pucko\nMirjana Šajinović\nCleopatra Purice\nKlavdija Stanišič \nDramaturginja Nina Kuclar Stiković\, prevajalec Srečko Fišer\, avtorja priredbe Aleksandar Popovski in Nina Kuclar Stiković\, scenograf Sven Jonke (NUMEN)\, kostumografinja Jelena Proković\, skladatelj Marjan Nečak\, koreograf Žigan Krajnčan\, oblikovalec svetlobe Aleksandar Popovski\, asistent režije Luka Marcen\, lektorica Mojca Marič\, asistentka kostumografije Nina Čehovin\, asistent scenografije Matic Gselman. \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/romeo-in-julija-2022-05-25-20-00-00/2022-05-25/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/SNG_Romeo_in_Julija_web_motiv2_h-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220524T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220524T193000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220517T085334Z
LAST-MODIFIED:20220517T120430Z
UID:22226-1653420600-1653420600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Madžarski mladinski baletni ansambel
DESCRIPTION:Madžarski mladinski baletni ansambel\n\n\nMadžarska baletna univerza je ena vodilnih baletnih inštitucij v Evropi in hkrati edina z univerzitetnim programom na področju baletnega izobraževanja. Številne baletne plesalke in številni baletni plesalci\, ki so baletno šolanje zaključili na Madžarski plesni univerzi danes sodijo med najvidnejše baletne prvake številnih svetovnih baletnih ansamblov. Program večera je zanimiv in hkrati očarljiv\, saj bo postregel z najlepšimi in najbolj znanimi odlomki iz klasično baletne literature\, hkrati\npa tudi s sodobnimi baletnimi koreografijami\, ki naravnost navdušujejo s svojo izvirnostjo. \nProgram: \nMADŽARSKI MLADINSKI BALETNI ANSAMBEL\nMadžarske plesne univerze iz Budimpešte\nSNG Maribor\, Velika dvorana\, 24. maj 2022 ob 19.30 \nI. DEL \nLABODJE JEZERO (odlomki) \nGlasba: Peter Ilič Čajkovski \nKoreografija: Vladimir Burmeister \nOdilia: Anna Fülöp \nPrince: Gergely Cserháti \nRothbart: Máté Molnár / Nikolas Askondis \nSpanish girl: Petra Póda \nSpanish boys: Dániel Varga\, Markó Matic\, Borna Cicak\, Félix Boboi \nPLAMEN PARIZA (Pas de deux) \nGlasba:Boris Assafiev \nKoreografija: Vasili Vainonen \nJanka Dobra\, Seiga Sato \nRAYMONDA (odlomki) \nGlasba: Alexander Glazunov \nKoreografija: Marius Petipa \nSolo par: Gvendolin Nagy – Máté Molnár \n4 pari: Valeria Cozzani\, Nozomi Kakita\, Marta Sironic\, Iku Okura\, \nJuza Koizumi\, Márkó Matic\, Dániel Varga\, Borna Cicak \nPas de quatre: Seiga Sato\, Juza Koizumi\, Kamill Kökény-Hámori\, Saito Hiraku \nVariacije: \n1.    Nozomi Kakita \n2.    Gvendolin Nagy \n3.    Valeria Cozzani \n4.    Máté Molnár \nJUNGLE BY NIGHT (pas de deux) \nGlasba: Rush \nKoreografija: Robert Bondara \nAnna Fülöp\, Gergely Cserháti \n(svetovna premiera) \nMASK OFF \nGlasba: oOoOoo \nKoreografija: Dorottya Lengyel \nGvendolin Nagy\, Dorottya Lengyel\, Kata Bán \nRepetitorji: Krisztina Végh\, Tamás Nagy\, Balázs Krajczár\, Tamás Csizmadia \nII. DEL \nSMRT IN DEKLE / DEATH AND THE MAIDEN \nGlasba: Franz Schubert \nKoreografija: Robert North \nSmrt: Nikolas Askonidis / Gergely Cserháti \nDekle: Nozomi Kakita / Anna Fülöp \nPrijateljica: Petra Póda / Iku Okura \nPari: Anna Fülöp / Karin Becvarová\, Petra Póda\, Marta Sironic\, Iku Okura\,  Dániel Varga\, Márkó Matic\, Borna Cicak \nRepetitorji: Rossella Capriolo\, Angéla Kövessy\, Krisztina Végh \nV sodelovanju s SNG Maribor \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/madzarski-mladinski-baletni-ansambel-2022-05-24-19-30-00/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Glasba,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/05/headerImg_2020-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220523T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220523T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220412T070609Z
LAST-MODIFIED:20220504T072420Z
UID:20528-1653336000-1653336000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Proslava
DESCRIPTION:Ivor Martinić\, Navid Fadaee Nazer\, Mojca Marič\nProslava\nPort of Dreamers / Pristanišče sanjačev\nRežija: Jan Krmelj \n\n\nPredstava traja 1 uro in 10 minut ter nima odmora.   Premiera: 30. september 2020\, Mali oder\n\nPremiera 1 — 30. septembra 2020 na Malem odru\nPremiera 2 — 1. oktobra 2020 na Malem odru\nPremiera julija 2021 na Dubrovniškem poletnem festivalu \nMednarodni evropski projekt o beguncih\, o temi\, ki razdvaja svet \nUprizoritev Proslava v izvedbi Drame SNG Maribor je sestavni del mednarodnega koprodukcijskega projekta z naslovom Pristanišče sanjačev (Port of Dreamers)\, ki je pod okriljem Ustvarjalne Evrope potekal med letoma 2018 in 2020 na treh lokacijah (Maribor\, Novi Sad in Dubrovnik)\, sofinancirala pa ga je Evropska komisija. Vsak od koprodukcijskih partnerjev je na temo migracij pripravil tudi samostojno gledališko uprizoritev. \nPred začetkom študija mariborske uprizoritve Proslava so v SNG Maribor (pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca) potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice\, na katerih so sodelovali migranti različnih starosti\, spola in izobrazbe\, živeči v Mariboru\, ki so v zadnjih letih prišli iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran\, Tunizija\, Eritreja\, Španija\, Argentina\, Rusija …). Na delavnicah je nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo\, ki je služilo za nastanek teksta naše\nuprizoritve. Hrvaški dramatik Ivor Martinić se je med danim gradivom osredotočil na osebno pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja\, sam pa je kot avtor dopisal uvodni del besedila (z naslovom Proslava\, ki je kasneje postal tudi naslov uprizoritve). Z Navidom je Mojca Marič kot sodelavka projekta in moderatorka delavnic opravila obsežen polstrukturirani intervju ter ga v obliki dialogov podrobno zapisala (pri nastanku uprizoritve je kasneje sodelovala tudi kot prevajalka\nin lektorica). Končno besedilo uprizoritve je izoblikovala skupina ustvarjalcev (režiser in igralci ter ostali umetniški sodelavci). \nVsebinsko-dramaturško izhodišče Proslave je Navidova resnična zgodba o begunski poti med Iranom in Slovenijo\, ki se je dogajala poleti oz. jeseni 2015. \nIvor Martinić je Navidovo osebno zgodbo vstavil v širši kontekst dogajanja bruseljske visoke politike\, povezane z begunsko-priseljeniško problematiko. Tako je nastala izrazito kontrastna dramaturška struktura\, sestavljena iz dveh delov. Prek tega dualizma razkriva principe\, kako današnja politika “upravlja naša življenja”. Martinić dramaturško spretno prikaže kolesje bruseljske politične birokracije\, zlasti njeno dvoličnost\, pri čemer radikalno ponazori razliko med tistim\, kar politiki\ngovorijo in sprejemajo v obliki splošnih političnih deklaracij\, in tistim\, kar se dejansko dogaja na terenu. \nVzrok za dogajanje v prvem delu besedila je banalen: neki znani (slovenski) političarki se je zgodil “neljub jezikovni spodrsljaj”\, ki pa je v časih “politične korektnosti”\, ko je treba zelo paziti\, kaj govoriš\, lahko usoden\, zato se je zanj prisiljena javno opravičiti. Na nekem političnem zasedanju\, ko je govorila o reševanju migrantske problematike v nemščini\, je namreč nevede uporabila znamenito Hitlerjevo sintagmo o “končni rešitvi” judovskega vprašanja (na način holokavsta). V ta namen\norganizirajo priložnostno proslavo\, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. \nV drugem delu besedila nas Martinić sooči z napovedano proslavo\, namesto katere pa se pred nami odvije čustveno pretresljiva Navidova osebna pripoved o begunski poti iz Irana do Slovenije. Gre za dokumentarno realističen opis dogajanja\, vse od začetkov protivladnih protestov v Iranu leta 2009\, v katerih je Navid sodeloval kot politični aktivist\, bil zaradi tega zaprt in mučen\, dokler se po nekaj letih popolnoma brezizhodnega osebnega in družbenega položaj leta 2015 ni odločil za pobeg iz\ndržave. \nIz te osebne in hkrati univerzalne situacije je gradil uprizoritveni koncept režiser Jan Krmelj\, ki je na prvi vaji zastavil ekipi ustvarjalcev vprašanje: “Ali imaš pravico živeti drugje\, če v tvoji državi nimaš osnovnih pogojev za življenje\, divja vojna ali vlada tiranski politični režim?” \n\nZasedba\nKsenija Mišič\nMaša Žilavec\nVojko Belšak\nMatevž Biber\nPetja Labović \nDramaturg Vili Ravnjak\, scenograf in oblikovalec luči Jan Krmelj\, kostumografinja Špela Ema Veble\, skladatelja Gašper Torkar in Julija Đorđević\, lektorica in prevajalka Mojca Marič \n\n\n\n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/proslava-2022-05-23-20-00-00/2022-05-23/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/header-proslava1_h.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220521T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220521T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220107T112222Z
LAST-MODIFIED:20220111T081959Z
UID:15523-1653163200-1653163200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Življenje je sen
DESCRIPTION:Pedro Calderon de la Barca\nLa vida es sueño\nRežija: Dragan Živadinov\n\n\nPremiera: 14. maj 2022\, Stara dvorana\n\nŠpanski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. \nŽivljenje in sen je najbolj znano in priljubljeno Calderonovo dramsko besedilo\, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo\, saj predstavlja sestavni del hrbtenice klasičnega repertoarja. Kot filozofsko-pesniško delo (kjer izpostavlja protislovja notranje in zunanje razklanosti\, nepomirljive dvojnosti življenja in smrti\, resničnosti in sanj\, čutnosti in razuma) je zanimivo tudi danes\, saj izraža univerzalna\, večno živa vprašanja: kaj je resnica\, kaj je sen\, kaj je življenje? \nZgradba drame Življenje je sen je komplicirana (kot je to pri baročni dramatiki običajno)\, čeprav je hkrati osredotočena na bistvene točke dramskega zapleta in razpleta. Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali\, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar. Zato so ga že kot otroka zaprli v ječo\, dali pa so mu vzgojitelja. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo. Preden se\nkralj za to odloči\, hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo in prepeljejo v kraljevo palačo. Ko se prebudi\, mu povedo\, da je kralj\, on pa kmalu postane tako surov\, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci\, ki so spoznali pravega prestolonaslednika\, in kraljevo vojsko\, se Sigismund po notranjem spoznanju (“življenje je sen”)\, čeprav je očeta-kralja premagal\, prostovoljno odpove prestolu. \nDejstvo\, da se eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov odloči\, da bo režiral klasično dramsko delo\, gotovo obeta prvovrstno gledališko presenečenje. Živadinov bo (po štirih desetletjih “avantgardistične” umetniške kariere) prvič režiral v SNG Maribor. Ker je uprizoritveni koncept še v nastajanju\, lahko o interpretaciji in vizualizaciji Calderonove klasike samo predpostavljamo\, vsekakor pa bo zelo “avtorska”. \n\nZasedba\nVlado Novak\nBlaž Dolenc\nJulija Klavžar\nMinca Lorenci\nŽan Koprivnik\nMatevž Biber\nViktor Hrvatin Meglič\nIrena Varga\nEva Kraš\nMatija Stipanič \nDramaturginja Katja Markič\, scenografinja in kostumografinja Dunja Zupančič\, avtor glasbe Aldo Ivančić\, digitalne konstrukcije Gregor Mesec \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivljenje-je-sen-2022-05-21-20-00-00/2022-05-21/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Zivljenje-je_h-5.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220521T193000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220521T193000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220106T151845Z
LAST-MODIFIED:20220107T104302Z
UID:15382-1653161400-1653161400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Rigoletto
DESCRIPTION:Giuseppe Verdi\nRežija: Pier Francesco Maestrini\n\n\nPremiera: 13. maj 2022\, Velika dvorana\n\nOpera v treh dejanjih \nGlasba Giuseppe Verdi\nLibreto Francesco Maria Piave\, po drami Victorja Hugoja Le roi s’amuse\nPraizvedba opere 11. marec 1851\, Teatro La Fenice\, Benetke \nPremiera 13. maj 2022\, Velika dvorana \nVerdijevo opero Rigoletto velja še danes\, po velikem časovnem razkoraku od njenega časa nastanka\, razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja\, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame\, se kaže v lastni skladateljevi percepciji\, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11.\nmarca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo. V Rigolettu je Verdi namreč opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Glasbeni tok\, ki v prejšnjih Verdijevih delih še kaže ostro razmejitev vokala in inštrumentalne spremljave\, je tukaj zlit v koherentno celoto\, pri čemer orkester prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju dramaturgije opernega dogajanja. \nPartitura kar sama od sebe ponuja številne ikonične glasbene “točke”\, med katerimi gotovo izstopajo Gildina arija Caro nome\, Vojvodova kancona La donna è mobile in kvartet Un dì\, se ben rammentomi – Bella figlia dell’amore\, medtem ko se tudi libreto v verzih Francesca Marie Piaveja kaže kot psihološko poglobljeno “branje” opernih oseb\, ki jih v osnovi povezuje nepomirljiv trikotnik med razuzdanim Vojvodo Mantovanskim\, grbastim dvornim norcem Rigolettom in njegovo hčerko Gildo\, ki podleže\nljubezenskim čarom nestanovitnega Vojvoda. Prekletstvo\, ki ga nad Vojvodom in Rigolettom izreče grof Monterone\, in na sploh “metafizika zla”\, ki jo je Verdi leta 1839 občutil na lastni koži po tragični izgubi svoje prve žene Margherite Barezzi ter dveh otrok Virginie in Icilia\, se tako izkaže kot osrednji instrument tragičnosti opere. Omenjeno prekletstvo\, ki ga nad Vojvodo in Rigolettom izreče grof Monterone\, se tako kot idée fixe vpenja v samo hrbtenico odrskega dogajanja\, kot je zapisal\nsam Verdi v svojem pismu libretistu Piaveju: “Prekletstvo\, ki predstavlja osnovno temo\, ima tudi moralni pomen. Nesrečni oče\, ki se pritožuje nad izgubljeno častjo svoje hčere\, prekolne norca (Rigoletta\, op. a.)\, ki se posmehuje iz njega\, in njegova kletev se uresniči s posebno silovitostjo …” \nZ vidika glasbene reprezentacije omenjenega prekletstva se Verdi poslužuje reminiscenčnega motiva v obliki ponavljajočega se akorda\, ki se v izvedbi trobente in pozavne pojavi že v prvih taktih opere\, nato pa še večkrat in poslednjič v trenutku\, ko Rigoletto z grozo najde svojo mrtvo hčerko Gildo. V tematskem smislu bi lahko rekli\, da se v operi vzpostavlja konkurenčni dinamizem med različnimi tipi ljubezni (ali erosa) – Vojvodovo erotomanijo\, Gildino altruistično “romantično” ljubeznijo in\nRigolettovim očetovskim zaščitniškim erosom do hčerke. Prav ta dinamizem naposled splete nerešljiv gordijski vozel\, kot se zrcali v zaporedju nesrečnih dogodkov\, ki vodijo v tragičnost – vse do Gildinega žrtvovanja\, da bi rešila življenje moškega\, ki ga ljubi\, pred maščevalno roko svojega očeta. \nDa je Verdi z Rigolettom odprl povsem novo poglavje lastnega kompozicijskega dispozitiva\, se kaže predvsem v dejstvu\, da si opere ni zamislil kot dotlej ustaljenega številčnega zaporedja glasbenih točk (po načelu oštevilčene opere)\, temveč kot enovito in pregnantno glasbeno-dramatično strukturo\, kar dokazujejo tudi številne ritmične prvine. Tako ni naključje\, da Gildino arijo Caro nome\, ki izpoveduje njeno ljubezen do lažnega študenta (zamaskiranega Vojvodo)\, spremlja isto ritmično gibanje\nkot Rigolettovo tožbo Larà\, larà\, s katero skuša dvorni norec prikriti svoj obup pred dvorjani\, medtem ko išče sledi o ugrabljeni hčerki. Verdi je imel tako povsem prav\, ko je v Rigolettu videl novo raven glasbenega gledališča\, saj se nas ta še danes dotakne z melodično lepoto ter z globoko glasbeno-psihološko ekspresivnostjo. \n\nZasedba\nDirigent: Francesco Rosa \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/rigoletto-2022-05-21-19-30-00/2022-05-21/
LOCATION:Velika dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/headerImg_2020-14.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220413T065513Z
LAST-MODIFIED:20220504T070909Z
UID:20635-1652558400-1652558400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Življenje je sen
DESCRIPTION:Pedro Calderon de la Barca\nŽivljenje je sen\nLa vida es sueño\nRežija: Dragan Živadinov\n\n\nPremiera: 14. maj 2022\, Stara dvorana\n\nŠpanski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. \nŽivljenje in sen je najbolj znano in priljubljeno Calderonovo dramsko besedilo\, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo\, saj predstavlja sestavni del hrbtenice klasičnega repertoarja. Kot filozofsko-pesniško delo (kjer izpostavlja protislovja notranje in zunanje razklanosti\, nepomirljive dvojnosti življenja in smrti\, resničnosti in sanj\, čutnosti in razuma) je zanimivo tudi danes\, saj izraža univerzalna\, večno živa vprašanja: kaj je resnica\, kaj je sen\, kaj je življenje? \nZgradba drame Življenje je sen je komplicirana (kot je to pri baročni dramatiki običajno)\, čeprav je hkrati osredotočena na bistvene točke dramskega zapleta in razpleta. Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali\, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar. Zato so ga že kot otroka zaprli v ječo\, dali pa so mu vzgojitelja. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo. Preden se\nkralj za to odloči\, hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo in prepeljejo v kraljevo palačo. Ko se prebudi\, mu povedo\, da je kralj\, on pa kmalu postane tako surov\, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci\, ki so spoznali pravega prestolonaslednika\, in kraljevo vojsko\, se Sigismund po notranjem spoznanju (“življenje je sen”)\, čeprav je očeta-kralja premagal\, prostovoljno odpove prestolu. \nDejstvo\, da se eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov odloči\, da bo režiral klasično dramsko delo\, gotovo obeta prvovrstno gledališko presenečenje. Živadinov bo (po štirih desetletjih “avantgardistične” umetniške kariere) prvič režiral v SNG Maribor. Ker je uprizoritveni koncept še v nastajanju\, lahko o interpretaciji in vizualizaciji Calderonove klasike samo predpostavljamo\, vsekakor pa bo zelo “avtorska”. \n\nZasedba\nVlado Novak\nBlaž Dolenc\nJulija Klavžar\nMinca Lorenci\nŽan Koprivnik\nMatevž Biber\nViktor Hrvatin Meglič\nIrena Varga\nEva Kraš\nMatija Stipanič\nGregor Prah \nDramaturginja in lektorica Katja Markič\, scenografinja in kostumografinja Dunja Zupančič\, avtor glasbe Aldo Ivančić\, digitalne konstrukcije Gregor Mesec\, lektor (mentor) Jože Faganel\, asistentka režije\, scenografije in kostumografije Katarina Majcen \n\n\n\n  \n\nNakup kart \n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/zivljenje-je-sen-2022-05-14-20-00-00/2022-05-14/
LOCATION:Stara dvorana
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/04/Zivljenje-je_h-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220514T200000
DTSTAMP:20261010T071053
CREATED:20220107T112211Z
LAST-MODIFIED:20220111T082157Z
UID:15513-1652558400-1652558400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Ne ti meni Alice (once again)
DESCRIPTION:Avtorski projekt\n\n\nPremiera: 22. april 2022\, Mali oder\n\nSkok v nonsens luknjo\, ultimativni prostor igre \nIdeja za projekt Kabaret pri Belem zajcu se je porodila umetniškemu direktorju Drame Aleksandru Popovskemu\, ki je Carrollovo Alico v čudežni deželi ponudil kot platformo za ustvarjanje igralskih avtorskih projektov\, s katerimi bi omogočil snovanje drznega in inovativnega umetniškega izražanja onstran uveljavljenih gledaliških praks. \nIgralca Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker in Petja Labović sta v sklopu Kabareta pri Belem zajcu zasnovala “duo projekt” Ne ti meni Alice. Za izhodišče sta vzela dejstvo\, da je Lewis Carroll prvi (in še vedno največji) mojster nonsens literature. Njegova klasična literarna umetnina\, arhetipski primer nonsens žanra\, Alice’s Adventures in Wonderland in Through the Looking-Glass\, je bila iztočnica za njun padec v zajčjo luknjo. Potovanje skozi znano zgodbo je zgolj abstraktno asociativen\nokvir\, ki razpira široka polja znotraj generacijskih približevanj in odmikanj med igralcema\, ustvarjalcema\, idejnima snovalcema in kreatorjema ideje o nekem mladem moškem\, ki je lahko tudi zajec\, in neki ženski\, neAlici\, ki je sicer v primernih in spodobnih letih\, a jih ni vajena. \n“O\, bog\, kako je danes vse čudno. Včeraj je bilo še vse tako kot po navadi … zdaj pa\, kar tako čez noč … kot da zjutraj\, ko sem vstala\, več ne bi bila ista … kot da bi se čez noč spremenila\, ampak če nisem več ista\, sledi vprašanje\, kdo za boga milega pa sem?! Kdo sem?” \nProjekt\, ki se je hotel izmotati iz “luknje” že v prejšnji sezoni\, se bo skozi dodatno časovno distanco\, ki jo je ustvarjalcem nehote omogočila koronska situacija\, napajal tudi v drugih besedilih\, med drugimi tudi pri Samuelu Beckettu\, za katerega nemški teatrolog Siegfried Melchinger pravi: “Beckettovo gledališče nima skoraj nobenega opravka s tistim\, kar imenujemo ‘absurdno’. Je popolnoma racionalno: kaže resnico.” Beckett na način teihoskopije opisuje stanja človeka in sveta\, v katerem se\nje znašel. Z neprizanesljivim distanciranim pogledom opazovalca\, ki sega v jedro eksistence\, v prostore prisilnega sobivanja\, čakanja\, praznin\, niča\, slika človeška bitja\, ki so vsak na svoj način poškodovana\, onemogočena\, zaznamovana. Daleč od Instagram popolnosti\, daleč do sanjskih pobegov\, bližje nočni mori ali distopiji. \nV avtorskem projektu Ne ti meni Alice se paralelni svetovi združujejo v nori\, nelogični\, zabavni\, nekorektni\, komunikativni\, brezmejno odprti\, glasbeno pestri in predvsem brezsmiselni uprizoritvi\, kjer bo gledalec tudi snovalec in lahko neobremenjeno vedno mislil hkrati prav in narobe. \n\nZasedba\nNataša Matjašec Rošker\nPetja Labović \nAvtorska ekipa Petja Labović\, Nataša Matjašec Rošker\, Mateja Kokol\, Nina Rajić Kranjac\, Valentina Turcu\, Maja Borin\, dramaturginja Maja Borin\, scenograf Matic Kašnik\, kostumografinja Suzana Rengeo\, avtor glasbe August Adrian Braatz\, lektorica Mojca Marič\, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak \n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/ne-ti-meni-alice-once-again-2022-05-14-20-00-00/2022-05-14/
LOCATION:Mali oder
CATEGORIES:Dogodki,Gledališče
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/Alicaa_h-6.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR