Javna razprava ob Dnevu Afrike

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

31. 5. 2022 ob 11.00, Pekarna Magdalenske mreže Javna razprava ob Dnevu Afrike Z javno razpravo ob Dnevu Afrike gostimo Inštitut za afriške študije, Zavod Povod in Zavod za raziskovanje vizualne in uprizoritvene umetnosti Maribor. Dogodek je razdeljen v 4 dele in se zaključi z delavnico. 1. DIASPORA Opredelili bomo vlogo diaspore pri globalnih vprašanjih, ... Read more

Predstavitev pesniške zbirke Fawzija Abder Rahima »Do kdaj«

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

  Predstavitev pesniške zbirke Fawzija Abder Rahima »Do kdaj« Vljudno te vabimo na predstavitev dvojezične pesniške zbirke »Do kdaj«, pesnika  Fawzija Abder Rahima. Vsak Palestinec, ki zapusti svoj domač kraj, živi v upanju, da bo izselitev le začasna. Eden izmed njih je tudi Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki je zaradi okupacije tujih sil leta 1948 zapustil ... Read more

Predstavitev pesniške zbirke Fawzija Abder Rahima »Do kdaj«

Okolica / Pekarna Magdalenske mreže Maribor (Ob železnici 16, Maribor)

Vabimo na predstavitev dvojezične pesniške zbirke »Do kdaj«, pesnika Fawzija Abder Rahima. Vsak Palestinec, ki zapusti svoj domač kraj, živi v upanju, da bo izselitev le začasna. Eden izmed njih je tudi Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki je zaradi okupacije tujih sil leta 1948 zapustil Beit Jeez, domačo vas v bližini Al Ramle. Fawzija je študij elektrotehnike pripeljal v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in se zaposlil, a sedaj je že v pokoju.

Serija predavanj o teorijah zarot

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

Serija predavanj o teorijah zarot V letošnjem letu skupaj z Inštitutom za delavske študije in Radiem MARŠ izvajamo aktivnosti v okviru projekta »Kritično opismenjevanje o teorijah zarot«. V Mariboru se bo med drugim zvrstila serija predavanj v katerih bodo predstavljene temeljne značilnosti teorij zarot ter najbolj znani primeri. Sneg v maju: o okoljskih teorijah zarote ... Read more

SobaZaGosteMaribor: Pino Poggi »Rad bi bil bel list papirja«

K18WD-30

9. 6. 2022 ob 19.00, K18WD-30 SobaZaGosteMaribor: Pino Poggi »Rad bi bil bel list papirja« V četrtek, 9. 6. 2022, te ob 19.00 vabimo v K18WD-30, Razstavišče Vetrinjski, na otvoritev samostojne razstave Pina Poggija, ki sta jo kuririrala Zaira Carrer in Giovanni Giacomo Paolin v okviru kuratorskega modula rezidenčnega programa GuestRoomMaribor. Razstava bo v K18WD-30, ... Read more

Društveni dnevi ZaŽivali!: Čebela v družbeno-kulturnem kontekstu

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

  Društveni dnevi ZaŽivali! Čebela v družbeno-kulturnem kontekstu V petek, 10. 6. 2022, te ob 19.00 vabimo, da se v okviru Društvenih dnevov ZaŽivali!, ki letos potekajo v znamenju čebele v družbeno-kulturnem kontekstu, udeležiš dveh predavanj. 19.00 Čebele v neantropocentrični perspektivi V predavanju bodo predstavljeni sistematika, genetika in družbeno organiziranje čebel v skupnosti. Opredelili se ... Read more

Migracija simbolov

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

  Predavanja iz umetnostne zgodovi: Ikonografija in migracija simbolov Migracija simbolov Že peto leto zapovrstjo, nadaljujemo s ciklom predavanj iz umetnostne zgodovine z uni. dipl. umetnostnim zgodovinarjem Simonom Žlahtičem. Na sedmem srečanju se posvetimo migraciji simbolov. Različni simboli, ki so prisotni v zahodnoevropski umetnosti, so do današnjih dni naredili dolgo in zavito pot. Naj bo ... Read more

PMM 25LET: BALANS, NINA BULATOVIX

Okolica / KC Pekarna, pista (Ob železnici 16, Maribor)

Letos praznujemo dvakrat, drugič z dvema post-punk bendoma, dvema izmed najvidnejših triov slovenskega podtalja na pisti v Pekarni v okiru celotedenskega dogajanja ob 28. obletnici KC Pekarna. NINA BULATOVIXNekdaj hišna Nina Bulatovix, združena kot surov glasbeno-besedni upor proti nesposobnostim in samozadostnostim politike ter obče blaznosti. Glavna preokupacija še danes ostaja preizpraševanje pozicij in razmerij moči, bend se je iz Pekarne preselil na Metelkovo, glasbena zakladnica pa postaja vse večja. Grenkosladkost časa in prostora ujemajo v zapeljive melodije, spevna besedila in eklektičnost izraza. Glasba za ples v času neznosnosti. BALANSBunkerpop balans z vsebino, tehničnostjo in zvočno-lirično estetiko gradi na širokem spektru naredi si sam glasbenih elementov iz zaklonišč ter se spretno poigrava z različnimi zvrstmi. Svoj simpatično muhast glasbeni izraz dopolnjujejo z iskrivim samozavedanjem o absurdnosti in močno vizualno estetiko. Ravnotežje so našli v minimalističnem art-punkovskem izrazu, ki mu lahko prisluhnemo na obsežni diskografiji in odrih po vsej Evropi. Za vizualije bo poskrbel telemark.

Sodobna ikonografija in simbolika

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

  Predavanja iz umetnostne zgodovi: Ikonografija in migracija simbolov Sodobna ikonografija in simbolika Že peto leto zapovrstjo, nadaljujemo s ciklom predavanj iz umetnostne zgodovine z uni. dipl. umetnostnim zgodovinarjem Simonom Žlahtičem. Na zadnjem srečanju se posvetimo sodobni ikonografiji in simboliki. Različni simboli, ki so prisotni v zahodnoevropski umetnosti, so do današnjih dni naredili dolgo in ... Read more

Knjižnica tete Rose: Kruta Zelandija

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

14. 7. 2022 ob 19.00, Pekarna Magdalenske mreže Knjižnica tete Rose: Kruta Zelandija V okviru programa Knjižnica Tete Rose te vabimo na kritičen pogovor o Avstraliji, Novi Zelandiji in Sloveniji. Ker je vroče, se bomo na tokratkem srečanju se bomo več pogovarjale_i (v angleščini), manj pa brale_i. Naša sogovornika, Ren Gregorčič in Sašo Kornet, sta ... Read more

SobaZaGosteMaribor: Ren Gregorčič »Postavljeno na-mesto sonca«

Maribor center / K18WD-30, Razstavišče Vetrinjski

Avstralsko-slovenski umetnik obravnava dve strukturi, ki označujeta meje prehodov: serijo drevesnih linij v avstralski prestolnici in dva od štirih kipov zmajev na betonskem Zmajskem mostu v Ljubljani. Razstava avstralsko-slovenskega umetnika Rena Gregorčiča (Melbourne, Avstralija) "Postavljeno na-mesto sonca" obravnava dve strukturi, ki označujeta meje prehodov: serijo drevesnih linij v zaščitnem pasu v avstralski prestolnici Canberra (mesto je v petdesetih letih 20. stoletja v celoti zasnoval ameriški arhitekt Walter Burley Griffin) in dva od štirih kipov zmajev na betonskem Zmajskem mostu v Ljubljani. Ukvarja se s kodifikacijo prehoda in načini pogajanj o fiksnih strukturnih sistemih. Vključuje video, fotogrametrijo in zvok, sama predstavitev pa se umešča kot odziv na arhitekturo Vetrinjskega dvora.