BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260512T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260512T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20260428T113307Z
LAST-MODIFIED:20260505T095004Z
UID:121882-1778608800-1778608800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Muanis Sinanović: Paznica in Dekle z iglo: materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami
DESCRIPTION:12. 5. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nMuanis Sinanović: Paznica in Dekle z iglo: materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami\nV torek\, 12. 5. 2026\, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Muanisa Sinanovića\, ki bo obravnavala materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV predavanju se bomo dotaknili obeh filmov\, ki sta se na začetku leta 2025 v slovenskih kinematografih pojavila sočasno\, Paznico (Vogter\, 2024) in Dekle z iglo (Pigen med nålen\, 2024). Oba na specifičen način obravnavata vlogo materinstva v modernem patriarhatu. Tega ne bomo obravnavali popkulturno in identitetno\, temveč materialistično in strukturno. Vlogo matere obravnavam skozi moderno delitev na nuklearno družino in državo\, med katerima zazija prepad\, ki ga je včasih naseljevala razširjena družina. Matere se tako pogosto znajdejo pred nemogočo izbiro med otrokom in lastno varnostjo oziroma preživetjem. Temu fenomenu smo skozi izbrana filma priča tako v prvi polovici 20. stoletja z avtoritarnimi disciplinskimi institucijami kot v 21. stoletju s permisivnimi. Kljub spremembam v njihovi naravi te institucije ohranjajo enak pritisk na materinstvo\, ki se ob manku strukturnih rešitev še povečuje z moraliziranjem. V primeru Paznice je v ospredju odnos med materjo in antisocialnim sinom\, v primeru Dekleta z iglo pa splav. \n\n\n\n\n\n\nPogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\nMUANIS SINANOVIĆ \n\n\n\n\n\n\nMuanis Sinanović je pisatelj\, mislec\, kritik. Za svoje literarno in kritiško delo je prejel Nagrado za najboljši literarni prvenec\, nagrado kritiško sito in Stritarjevo nagrado. Filmske razmisleke objavlja v revijah Ekran in Kino!\, bil pa je tudi član kritških žirij na filmskem festivalu v Motovunu in festivalu kratkega filma FeKK. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel organizirajo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovale_i\, kako razpadanje filmskega traku odpira nove oblike podob\, pa tudi kontra – kako je mogoče prav s pomočjo podob rekonstruirati zgodbo. Posebno pozornost bomo namenile_i kinematografskim izkušnjam gledanja filma. Obravnavale_i bomo povezave med stripom in filmom kot samoniklima umetnostma ter raziskovale_i vlogo arhitekture v filmu. Zanimal nas bo tudi fenomen znanstvenofantastičnih serij in njihovih sporočil skozi desetletja televizije ter dejanski vpliv umetne inteligence na filmsko ustvarjanje. Poglobile_i se bomo v podobe žensk na filmskem platnu in razkrivale_i patriarhalne vzorce v filmskih zgodbah\, obenem pa se bomo znova poklonile_i palestinskemu političnemu filmskemu gibanju ter razmišljale_i o tem\, kako film oblikuje naše načine gledanja in razumevanja sveta \n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025)\, cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, cikla Teorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/muanis-sinanovi-paznica-in-dekle-z-iglo-materinstvo-in-patriarhat-med-represivnimi-in-permisivnimi-institucijami-2026-05-12-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/04/TFmaj-1024x768-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260326T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260326T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20260320T020316Z
LAST-MODIFIED:20260324T092716Z
UID:116561-1774548000-1774548000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Študentke_i Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: Tišine nemirnega sveta
DESCRIPTION:26. 3. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nŠtudentke_i Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: Tišine nemirnega sveta\nV četrtek\, 26. 3. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije\, na odprtje skupinske razstave študentk_ov Akademije Univerze v Novi Gorici z naslovom »Tišine nemirnega sveta«. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATu na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 dodo 17.17. 4. 2025.\n\n\n\n\n\n\nŽe tretjo pomlad se veselimo Maribora in nove izkušnje v galeriji Obrat. Galerijska dnevna soba razstavo podnevi in ponoči odpira navzven\, na ulico\, notranji prostori pa obiskovalca povabijo k potopitvi v zgodbe o svetu. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVsako leto se ob razstavi skozi različne individualne zgodbe dotikamo vprašanj o skupnosti\, o sedanjosti in prihodnosti. V tem trenutku nas neizbežno\, še bolj kot prej\, skrbi za prihodnost sveta. Koliko se to čuti v študentskih delih? \n\n\n\n\n\n\nV njih se\, zavedajoč se ali ne\, vedno zrcali osebna pozicija: jaz v svetu\, svet v meni. Razstavljena dela\, ki so nastajala v zavetju študijskih prostorov\, vsa pravzaprav izhajajo iz teh osebnih pozicij avtoric in avtorjev\, napram svoji generaciji\, napram nam\, starejšim\, ki smo morda svet zavozili\, napram družbi in naravi… v raziskovanjih sebe\, svojih stisk\, a tudi optimizma\, vztrajnosti\, povezovanja. So tiha\, individualna raziskovanja in ob tem pričevanja obstoja in odnosa do sveta neke generacije\, ki se preko svojih del povezuje z dogajanji po svetu\, diha z njim. So otoki zgovorne tišine nemirnega sveta.” \n\n\n\n\n\n\n— Rene Rusjan\, kuratorica in direktorica programa Akademije umetnosti UNG \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nAvtorice_ji del: Brina Fekonja\, Mete Arkin\, Martin Peca\, Tijana Mijušković\, Domen Sajovic\, Melita Sandrin\, Karin Likar \n\n\n\n\n\n\nAvtorice_ji filmskih del: Melita Sandrin\, Neda Ivanović\, Anđelina Petrović\, Polina Veljanoska Bakalski\, Toma Kirina\, Yue Feng\, Priyal Vassaramo \n\n\n\n\n\n\nPodpora pri nastajanju del in razstave: Rene Rusjan\, Jasna Hribernik\, Robertina Šebjanič\, Kolja Saksida\, Timon Leder\, Martin Turk\, Peter Fettich\, Rok Govednik\, Urša Bonelli\, Tina Smrekar\, Polona Dolžan\, Boštjan Potokar \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/studentke-i-akademije-umetnosti-univerze-v-novi-gorici-tisine-nemirnega-sveta-2026-03-26-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/03/Tisine-nemirnega-sveta_foro-Berhan-Mete-Arkin_delo-Druga-linija-Berhan-Mete-Arkin-2048x1232-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260304T000000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260307T000000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20260218T140606Z
LAST-MODIFIED:20260224T124921Z
UID:114152-1772582400-1772841600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skica\, risba\, akcija!
DESCRIPTION:4. – 7. 3. 2026\, OBRAT \nSkica\, risba\, akcija!\nMed 4. in 7. marcem te vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na delavnico osnovnih animacijskih principov s Tilnom Javornikom. Delavnica je brezplačna\, prijave zbiramo na mojca@filmfactory.si do 2. 3. 2026. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\no delavnici \n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bomo v znane slovenske stripovske like vdihnili življenje skozi animacijo v 2D tehniki. Spoznali bomo osnovne principe animacije in se osredotočili na dinamično gibanje lika. Zaželjeno je osnovno znanje uporabe digitalnih programov za risanje (ter po možnosti lastna oprema)\, prav pa bo prišla tudi bujna domišljija\, volja do risanja in režijska žilica. \n\n\n\n\n\n\nUrnik in lokacija \n\n\n\n\n\n\nDelavnica bo potekala štiri dni\, med 4. 3. in 7. 3. 2026\, v prostoru umetnosti in participacije – OBRAT (Trg revolucije 9\, 2000 Maribor). 10. 3. bodo udeleženci\, v okviru razstave mentorja\, svoje izdelke prvič pokazali javnosti. \n\n\n\n\n\n\n\n\nSreda\, 4. 3. – Uvodno predavanje o procesu animacije in zasnove likov\, idejna/konceptna faza; udeleženci izberejo lik in akcijo.\nČetrtek\, 5. 3. – Spoznavanje s programom. Predavanje o osnovnih principih animacije.\nPetek\, 6. 3. – Izdelava skic v ‘časovnici’.\nSobota\, 7. 3. – ‘Cleanup’ risbe\, dodajanje zvočnih efektov.\nNedelja 8.3. – backup termin za dokončanje animacij (:\n\n\n\n\n\n\n\n\no delavnici \n\n\n\n\n\n\nNa delavnici bomo v znane slovenske stripovske like vdihnili življenje skozi animacijo v 2D tehniki. Spoznali bomo osnovne principe animacije in se osredotočili na dinamično gibanje lika. Zaželjeno je osnovno znanje uporabe digitalnih programov za risanje (ter po možnosti lastna oprema)\, prav pa bo prišla tudi bujna domišljija\, volja do risanja in režijska žilica. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMentor \n\n\n\n\n\n\nTilen Javornik je magistrirani ilustrator\, trenutno delujoč na področju animacije. S pripovedništvom se je začel ukvarjati v mediju stripa\, s katerim ima še danes zapleteno razmerje; njegove ilustracije pa se nahajajo tako v knjigah domišljijskih iger kot političnih kolumnah. Trenutno se največkrat znajde v vlogi art directorja in zgodborisca. \n\n\n\n\n\n\nPrijave \n\n\n\n\n\n\nDelavnica je namenjena dijakom in študentom ter je brezplačna. Prijave zbiramo na mojca@filmfactory.si do 2. 3. 2026. Na istem naslovu smo vam na voljo tudi za dodatna vprašanja. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nDelavnico soorganizirata Filmsko društvo Film Factory in Pekarna Magdalenske mreže\, financirata pa Slovenski filmski center in Mestna občina Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skica-risba-akcija-2026-03-04-00-00-00-2026-03-07-00-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Delavnice,Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/delavnicaanimacija-1024x817-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260130T130000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260130T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20260114T020410Z
LAST-MODIFIED:20260114T020410Z
UID:111622-1769778000-1769796000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Milanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues
DESCRIPTION:29. 1. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nMilanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues\nV četrtek\, 29. 1. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave\, ki jo v okviru projekta “Živel strip! Živela animacija” pripravlja Stripburger. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 27. 2. 2026.\n\n\n\n\n\n\nProjekt Živel strip! Živela animacija! je namenjen predstavitvi sodobnih stripovskih avtorjev in animatorjev ter popularizaciji stripovske kulture in animiranega filma med mladimi. V Sloveniji poteka že 22. leto. Tudi tokrat predstavljamo 2 avtorja s področja stripa in animacije\, iz Slovenije in Italije\, katerih dela služijo mladim (osnovnošolcem in srednješolcem) v navdih pri aktualnem stripovskem natečaju\, ki se izteče 12. marca 2026. \n\n\n\n\n\n\nItalijanski stripovski avtor COSIMO MIORELLI se predstavlja s stripovsko interpretacijo kultnega romana Moby Dick\, MILANKA FABJANČIČ pa z animiranim filmom Hobotnica banana mišmaš. Obe deli na svojstven način prikazujeta aktualno družbeno realnost. \n\n\n\n\n\n\nMilanka Fabjančič: Hobotnica banana mišmaš\n\n\n\n\n\n\nRisani animirani film Milanke Fabjančič Hobotnica banana mišmaš (8 min\, 2023\, produkcija ZVVIKS) je poetična pripoved o prijateljstvu in sprejemanju različnosti. Film je iskrivo in živahno popotovanje skozi dve različni življenjski poti Mile in Mare\, ki ju skozi desetletja bogati in napaja prijateljska ljubezen. Gre za toplo zgodbo o dveh junakinjah\, njun odnos pa je grajen na avtoričinem odnosu s sestro in najtesnejšimi prijateljicami ter vsebuje elemente znanstvene fantastike\, ki se prepletajo z občutki nostalgije in hkrati referencami na družbeno sedanjost. Nenazadnje pa zgodba poudarja veselje do življenja in igrivost\, kljub tisoč in eni prepreki. \n\n\n\n\n\n\nZa delo Milanke Fabjančič je značilno spogledovanje s starejšo estetiko animiranih filmov\, v katero vpenja izredno karakterno risbo s poudarjeno anatomijo. Razstava je zasnovana ambientalno z izpostavitvijo in povečavo glavnih likov ter izbranih prizorov. Na razstavi bomo na ogled postavili risbe\, ki so kombinacija svinčnika ter računalniške obdelave\, skice iz omenjenih del ter tudi predmete\, ki so ‘del scenografije’ v filmu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali celoten animirani film. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli: Moby Dick City Blues\n\n\n\n\n\n\nDelo Cosima Miorellija Moby dick city blues (Eris Edizioni\, 2024)\, ki ga je risar soustvaril s scenaristom Marcom Gnaccolinijem\, predstavlja sodobno interpretacijo in hkrati tudi svojevrstno dekonstrukcijo literarne klasike\, epskega romana Moby Dick ali Kit (1851)\, ki ga je napisal ameriški pisatelj Herman Melville. Zgodba je premeščena v aktualni čas in prostor\, kjer se s perečimi tegobami (multietična družba\, onesnaževanje\, globalizacija\, migracije …) prepletata avtorjevo vizionarstvo in fantazija. V sodobni stripovski priredbi romana morje postane multietnično velemesto z letečimi kiti\, nebom\, polnim strupenega dima\, kjer vladajo prikazni\, zapuščene stavbe\, dezorientacija in pomanjkanje denarja. To je brezmejni svet\, v katerem so razdalje izginile\, zato mesta\, kot so Benetke\, Berlin\, Carigrad\, Dublin in Hanoj\, sobivajo eno ob drugem. Kiti\, ki letijo po zraku in kot svetloba režejo skozi strupeni dim in privide izkrivljene resničnosti\, pa poosebljajo upanje\, sanje\, želje\, hrepenenje …\, iskanje svojega prostora pod soncem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi bodo iz stripa\, ki je nastal v digitalni tehniki in slikarski maniri z izrazitim občutkom za oblikovanje atmosfere\, na ogled posamezni prizori\, ki se pogosto raztezajo čez 2 soležni strani. \n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli je tudi uveljavljen digitalni risar in performer\, ki združuje (digitalno) slikanje v živo z zvokom in pripovedjo. Na razstavi bomo prikazali tudi posnetek slikanja v živo\, iz katerega je razviden njegov proces dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMILANKA FABJANČIČ (1981\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje akademska slikarka\, ki ustvarja na področju ilustracije\, oblikovanja in animacije. Ilustrirala je številne slovenske knjige\, v produkciji ZVVIKS pa ustvarila dva animirana filma: Liliana (2019) in Hobotnica banana mišmaš (2023). Milanka Fabjančič je hkrati scenaristka\, režiserka in glavna animatorka svojih animiranih filmov. Za animirani film Liliana je med drugim prejela vesno za najboljši animirani film na FSF 2019\, na IFFNY 2021 v New Yorku pa nagrado za inovacijo v animiranem filmu. Animirani film Hobotnica banana mišmaš je bil 2024 nagrajen s častno omembo žirije na SEEfestu v Los Angelesu v ZDA\, letos pa z nagrado za najboljšo režijo v animaciji na festivalu Canberra Short film v Avstraliji. Spletna francoska serija Pastish (2022)\, katere glavna animatorka je\, pa je bila nagrajena kot najboljša spletna serija leta 2023 na festivalu Marseille Web Fest. Trenutno pripravlja svoj tretji avtorski animirani film\, ki bo predvidoma na ogled leta 2028. Kot docentka poučuje zgodboris na Akademiji umetnosti (UNG) ter ilustracijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. \n\n\n\n\n\n\nNjeno delo tako na področju ilustracije kot animiranega filma označuje virtuozna risba\, ki jo večinoma ustvarja s svinčnikom na papirju. Zgodbe\, ki temeljijo bodisi na odnosu glavnih likov bodisi na njihovem določenem medsebojnem občutku\, razvija s skiciranjem posameznih prizorov. \n\n\n\n\n\n\nCOSIMO MIORELLI (1986\, Biella\, Italija) \n\n\n\n\n\n\nje risar in digitalni slikar\, ki najraje slika v živo. Živi in dela v Berlinu ter se ukvarja z ilustracijo\, stripi\, animacijo in digitalnim slikanjem v živo\, pri čemer pogosto sodeluje z igralci\, pisatelji in glasbeniki. Z metodo\, ki jo je razvil med slikanjem v živo\, ustvarja tudi animirane videe za muzeje in dokumentarne filme. Ilustriral je številne naslovnice za Il Narratore Audiolibri in detektivske romane založbe Marsilio\, pa tudi dve knjigi Paola Rumiza\, La Regina del Silenzio (založba La Nave di Tese) in Canto per Europa (založba Feltrinelli). Svoje stripe je objavil pri različnih založbah. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/milanka-fabjancic-in-cosimo-miorelli-hobotnica-banana-mismas-in-moby-dick-city-blues-2026-01-29-18-00-00/2026-01-30/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/01/fb1-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20260129T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20260129T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20260114T020410Z
LAST-MODIFIED:20260119T090501Z
UID:111352-1769709600-1769709600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Milanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues
DESCRIPTION:29. 1. 2026 ob 18.00\, OBRAT \nMilanka Fabjančič in Cosimo Miorelli: Hobotnica banana mišmaš in Moby Dick City Blues\nV četrtek\, 29. 1. 2026\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave\, ki jo v okviru projekta “Živel strip! Živela animacija” pripravlja Stripburger. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nRazstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 27. 2. 2026.\n\n\n\n\n\n\nProjekt Živel strip! Živela animacija! je namenjen predstavitvi sodobnih stripovskih avtorjev in animatorjev ter popularizaciji stripovske kulture in animiranega filma med mladimi. V Sloveniji poteka že 22. leto. Tudi tokrat predstavljamo 2 avtorja s področja stripa in animacije\, iz Slovenije in Italije\, katerih dela služijo mladim (osnovnošolcem in srednješolcem) v navdih pri aktualnem stripovskem natečaju\, ki se izteče 12. marca 2026. \n\n\n\n\n\n\nItalijanski stripovski avtor COSIMO MIORELLI se predstavlja s stripovsko interpretacijo kultnega romana Moby Dick\, MILANKA FABJANČIČ pa z animiranim filmom Hobotnica banana mišmaš. Obe deli na svojstven način prikazujeta aktualno družbeno realnost. \n\n\n\n\n\n\nMilanka Fabjančič: Hobotnica banana mišmaš\n\n\n\n\n\n\nRisani animirani film Milanke Fabjančič Hobotnica banana mišmaš (8 min\, 2023\, produkcija ZVVIKS) je poetična pripoved o prijateljstvu in sprejemanju različnosti. Film je iskrivo in živahno popotovanje skozi dve različni življenjski poti Mile in Mare\, ki ju skozi desetletja bogati in napaja prijateljska ljubezen. Gre za toplo zgodbo o dveh junakinjah\, njun odnos pa je grajen na avtoričinem odnosu s sestro in najtesnejšimi prijateljicami ter vsebuje elemente znanstvene fantastike\, ki se prepletajo z občutki nostalgije in hkrati referencami na družbeno sedanjost. Nenazadnje pa zgodba poudarja veselje do življenja in igrivost\, kljub tisoč in eni prepreki. \n\n\n\n\n\n\nZa delo Milanke Fabjančič je značilno spogledovanje s starejšo estetiko animiranih filmov\, v katero vpenja izredno karakterno risbo s poudarjeno anatomijo. Razstava je zasnovana ambientalno z izpostavitvijo in povečavo glavnih likov ter izbranih prizorov. Na razstavi bomo na ogled postavili risbe\, ki so kombinacija svinčnika ter računalniške obdelave\, skice iz omenjenih del ter tudi predmete\, ki so ‘del scenografije’ v filmu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali celoten animirani film. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli: Moby Dick City Blues\n\n\n\n\n\n\nDelo Cosima Miorellija Moby dick city blues (Eris Edizioni\, 2024)\, ki ga je risar soustvaril s scenaristom Marcom Gnaccolinijem\, predstavlja sodobno interpretacijo in hkrati tudi svojevrstno dekonstrukcijo literarne klasike\, epskega romana Moby Dick ali Kit (1851)\, ki ga je napisal ameriški pisatelj Herman Melville. Zgodba je premeščena v aktualni čas in prostor\, kjer se s perečimi tegobami (multietična družba\, onesnaževanje\, globalizacija\, migracije …) prepletata avtorjevo vizionarstvo in fantazija. V sodobni stripovski priredbi romana morje postane multietnično velemesto z letečimi kiti\, nebom\, polnim strupenega dima\, kjer vladajo prikazni\, zapuščene stavbe\, dezorientacija in pomanjkanje denarja. To je brezmejni svet\, v katerem so razdalje izginile\, zato mesta\, kot so Benetke\, Berlin\, Carigrad\, Dublin in Hanoj\, sobivajo eno ob drugem. Kiti\, ki letijo po zraku in kot svetloba režejo skozi strupeni dim in privide izkrivljene resničnosti\, pa poosebljajo upanje\, sanje\, želje\, hrepenenje …\, iskanje svojega prostora pod soncem. \n\n\n\n\n\n\nNa razstavi bodo iz stripa\, ki je nastal v digitalni tehniki in slikarski maniri z izrazitim občutkom za oblikovanje atmosfere\, na ogled posamezni prizori\, ki se pogosto raztezajo čez 2 soležni strani. \n\n\n\n\n\n\nCosimo Miorelli je tudi uveljavljen digitalni risar in performer\, ki združuje (digitalno) slikanje v živo z zvokom in pripovedjo. Na razstavi bomo prikazali tudi posnetek slikanja v živo\, iz katerega je razviden njegov proces dela. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nMILANKA FABJANČIČ (1981\, Ljubljana) \n\n\n\n\n\n\nje akademska slikarka\, ki ustvarja na področju ilustracije\, oblikovanja in animacije. Ilustrirala je številne slovenske knjige\, v produkciji ZVVIKS pa ustvarila dva animirana filma: Liliana (2019) in Hobotnica banana mišmaš (2023). Milanka Fabjančič je hkrati scenaristka\, režiserka in glavna animatorka svojih animiranih filmov. Za animirani film Liliana je med drugim prejela vesno za najboljši animirani film na FSF 2019\, na IFFNY 2021 v New Yorku pa nagrado za inovacijo v animiranem filmu. Animirani film Hobotnica banana mišmaš je bil 2024 nagrajen s častno omembo žirije na SEEfestu v Los Angelesu v ZDA\, letos pa z nagrado za najboljšo režijo v animaciji na festivalu Canberra Short film v Avstraliji. Spletna francoska serija Pastish (2022)\, katere glavna animatorka je\, pa je bila nagrajena kot najboljša spletna serija leta 2023 na festivalu Marseille Web Fest. Trenutno pripravlja svoj tretji avtorski animirani film\, ki bo predvidoma na ogled leta 2028. Kot docentka poučuje zgodboris na Akademiji umetnosti (UNG) ter ilustracijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. \n\n\n\n\n\n\nNjeno delo tako na področju ilustracije kot animiranega filma označuje virtuozna risba\, ki jo večinoma ustvarja s svinčnikom na papirju. Zgodbe\, ki temeljijo bodisi na odnosu glavnih likov bodisi na njihovem določenem medsebojnem občutku\, razvija s skiciranjem posameznih prizorov. \n\n\n\n\n\n\nCOSIMO MIORELLI (1986\, Biella\, Italija) \n\n\n\n\n\n\nje risar in digitalni slikar\, ki najraje slika v živo. Živi in dela v Berlinu ter se ukvarja z ilustracijo\, stripi\, animacijo in digitalnim slikanjem v živo\, pri čemer pogosto sodeluje z igralci\, pisatelji in glasbeniki. Z metodo\, ki jo je razvil med slikanjem v živo\, ustvarja tudi animirane videe za muzeje in dokumentarne filme. Ilustriral je številne naslovnice za Il Narratore Audiolibri in detektivske romane založbe Marsilio\, pa tudi dve knjigi Paola Rumiza\, La Regina del Silenzio (založba La Nave di Tese) in Canto per Europa (založba Feltrinelli). Svoje stripe je objavil pri različnih založbah. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/milanka-fabjancic-in-cosimo-miorelli-hobotnica-banana-mismas-in-moby-dick-city-blues-2026-01-29-18-00-00/2026-01-29/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2026/01/fb1-1024x540-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20251014T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20251014T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20251008T020115Z
LAST-MODIFIED:20251013T100401Z
UID:102542-1760464800-1760464800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Jelena Dragutinović: Filmska vzgoja skozi animiran film
DESCRIPTION:14. 10. 2025 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski pogled\n\n\n\n\n\n\nJelena Dragutinović: Filmska vzgoja skozi animiran film\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 14. 10. 2025\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na predavanje Jelene Dragutinović\, naslovljeno Filmska vzgoja skozi animiran film. \n\n\n\n\n\n\nFilmska vzgoja je lahko ključni del kulturne in medijske pismenosti\, saj otrokom in mladim omogoča\, da postanejo aktivni soustvarjalci kulturnega prostora in ne samo pasivni gledalci. Animirani film je pri tem izjemno dostopen in učinkovit medij\, saj združuje likovno umetnost\, pripoved\, glasbo in uporabo tehnologije. Na predavanju bomo skozi primere dobrih praks Društva Slon raziskovali\, kako lahko animirani film vstopi v šolski kurikulum kot orodje za učenje\, ustvarjanje in izražanje. Posebej bomo poudarili pomen povezovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov s kulturnimi institucijami ter pokazali\, kako filmska vzgoja presega meje posameznih predmetov in se prepleta z vsemi vidiki kulture\, izobraževanja in družbene participacije. Udeleženci bodo spoznali\, zakaj je filmska vzgoja pomembna za razvoj kritičnega mišljenja\, ustvarjalnosti\, pomena skupinskega dela ter kako jo lahko na inovativen način vključijo v pedagoško prakso. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju bo sledil pogovor\, ki ga bo vodila Maja Pan. Sodelovala bo Hana Repše\, ki bo predstavila izkušnje in dobre prakse z lokalnega okolja. K razpravi\, kot zmeraj\, vabljene_i udeležene_i. \n\n\n\n\n\n\nJelena Dragutinović \n\n\n\n\n\n\nje diplomirana filozofinja. Od leta 2015 deluje na področju filmske vzgoje. Je koordinatorica in mentorica delavnic animiranega filma pri Društvu Slon\, ki izvaja filmsko izobraževalne programe v vzgojno izobraževalnih zavodih\, muzejih in galerijah po celi Sloveniji ter obišče kulturne institucije tudi v tujini. Je selektorica otroškega programa pri festivalih ZOOM\, Animateka in StopTrik. Poleg delavnic za otroke izvaja tudi izobraževanja za pedagoge ter pogovore ob filmih. \n\n\n\n\n\n\nMaja Pan \n\n\n\n\n\n\nje po izobrazbi doktorica filozofije\, magistrica ženskih študij in feministične teorije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani\, oddelek za filozofijo). Znanstveno raziskovalno deluje kot feministična teoretičarka in neodvisna raziskovalka\, je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov ter poglavij v mednarodnih ter domačih publikacijah s polja humanistike in družbenih ved. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski pogled organiziramo Film Factory\, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica\, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFilmski pogled\n\n\n\n\n\n\nje cikel predavanj\, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovali film kot medij\, ki je tako umetniški izraz kot tudi odraz širših družbenih in političnih razmer\, pa tudi različne vidike filmskega ustvarjanja. Vsako predavanje bo ponudilo nov pogled na film\, med drugim tudi skozi filmske teorije in skozi vprašanje filma kot orodja za propagando in kulturno diplomacijo.V ospredju cikla bo raziskovanje\, kako avdiovizualna dela in filmsko ustvarjanje na sploh osvetliti iz manj znanih\, nepričakovanih perspektiv\, ki nas vodijo k poglobljenemu razumevanju filma. Poglobljeno bomo obravnavali vlogo filma pri reprezentaciji identitete\, vpliv avdiovizualne industrije na kulturne in politične tokove in film kot izobraževalno orodje. Posebno pozornost bomo namenili vplivom zahtevnega ustvarjalnega okolja na psihološko blagostanje filmskih ustvarjalcev ter raziskali možne pristope za zagotavljanje podpore in ohranjanje ravnovesja v filmski produkciji. \n\n\n\n\n\n\nCikel bo obravnaval filme\, ki so postavili pomembna vprašanja o vlogi filma v širši družbeni debati. Predavatelji bodo analizirali ključne vidike filmske umetnosti in njenega vpliva na naše dojemanje sveta\, hkrati pa nas usmerili v razumevanje\, kako film skozi zgodovino ni zgolj pripovedoval zgodb\, temveč je oblikoval tudi način\, kako gledamo in razumemo svet okoli nas. Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023\, 2024)\, kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi\, ciklaTeorija filma (2022)\, kjer smo spoznavali\, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/jelena-dragutinovi-filmska-vzgoja-skozi-animiran-film-2025-10-14-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/10/FP_Dragutinovic-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20250429T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20250523T190000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20250425T020149Z
LAST-MODIFIED:20250425T101117Z
UID:90088-1745953200-1748026800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Skupinska razstava OPE.N: Od znotraj navzven / Inside-out
DESCRIPTION:Skupinska razstava oziroma predstavitev rezultatov umetniških rezidenc v sklopu programa OPE.N\, ki so potekale med marcem in aprilom v Kranju in Mariboru. \nPrimarni cilj rezidenc je bil vpogled gostojočih delavk_cev v kulturi v lokalno infrastrukturo in produkcijske kapacitete lokalne\, neodvisne\, kulturniške scene. To je bilo izhodišče za avtorska dela\, ki so nastala tekom rezidenc. Potek rezidenc ni bil izključno produkcijsko naravnan\, temveč izkušenjsko\, s poudarkom na integraciji rezidentov v lokalno sceno in z namenom spoznavanja posameznic_kov kot njenih nosilcev\, razumevanju mehanizmov njenega delovanja ter vpogleda v fizične prostore\, namenjene neodvisni kulturi. \nTekom meseca marca sta v Layerjevi hiši v Kranju bivala rezidenta s Kosova\, interdisciplinarna umetnica Diona Kusari in glasbeni raziskovalec Ismail Myrseli\, ki sta spoznavala kulturno krajino Kranja in Ljubljane. Aprila pa smo v ateljejih Vetrinjskega dvora v Mariboru gostili rezidenta s Hrvaške\, fotografinjo Sanjo Merćep in novinarja Mateja Ivušića. Sanja in Matej sta med rezidenco primarno spoznavala neodvisno kulturo\, ki se producira in dogaja v Mariboru. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/skupinska-razstava-ope-n-od-znotraj-navzven-inside-out-2025-04-29-19-00-00-2025-04-29-00-00-00/
LOCATION:Okolica / OBRAT\, prostor umetnosti in participacije
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2025/04/38ab4d79-41e0-4d8c-a6f9-4d8ac9eed136.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20241217T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20241217T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20241209T160530Z
LAST-MODIFIED:20241211T101945Z
UID:81551-1734458400-1734458400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Teri Szűcs: Mizoginija s kancem družbene kritike v sovjetski romantični komediji
DESCRIPTION:17. 12. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs: Mizoginija s kancem družbene kritike v sovjetski romantični komediji\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nV torek\, 17. 7. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT na zadnje predavanje cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko v tem letu. Teri szück bo govorila o mizoginiji v sovjetski romantični komediji. Predavanje bo tokrat potekalo v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\n\n\nO predavanju: \n\n\n\n\n\n\nNajbolj kultne sovjetske romantične komedije so nastale v tako imenovanem obdobju stagnacije\, po koncu »odtajanja«\, to je\, obdobja gospodarskih reform\, ki je prineslo določeno stopnjo kulturne svobode. V tem obdobju je Eldar Rjazanov očaral sovjetsko občinstvo s svojimi grenko-sladkimi\, a zabavnimi in duhovitimi filmi\, med katerimi so recimo\, Ironija usode\, Prijetno kopel! ki je v rusko govorečih gospodinjstvih od tedaj postal takšna stalnica novoletnih praznovanj kot solata Olivier. Tu je še film Moskva ne verjame solzam v režiji Vladimirja Menšova\, ki je leta 1981 ta žanr okronal z oskarjem za najboljši tuji film. Uspeh teh filmov ni temeljil le na zapleteni mešanici romantične melodrame in komične zabave\, pač pa tudi na tem\, da so omogočili vpogled v sovjetsko družbo in jo predstavili z določeno mero kritičnosti. Ti filmi so se v svojem času zdeli celo drzni. Osredotočali so se predvsem na zasebno življenje in romantične zadeve sovjetskih državljanov\, če pa je bil ta državljan ženska\, so jo prikazovali kot navidezno emancipirano. Ob natančnejšem pogledu lahko pod plastmi sicer kritičnih stališč in podob emancipacije sovjetskih žensk odkrijemo\, da so v teh filmih slednje vendarle prikazane kot ujete v podrejen položaj\, ki ga ne morejo spremeniti. Z veliko glasbe in poezije bomo raziskali ta zasuk\, ki je lasten sovjetskim romantičnim komedijam. \n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs \n\n\n\n\n\n\nTeri Szűcs je pisateljica\, kritičarka in neodvisna raziskovalka. Doktorirala je leta 2009 na Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti. Szűcs je nekdanja docentka na Univerzi Eötvös Loránd\, nekdanja predavateljica na Univerzi Corvinus. Ima kuratorske izkušnje in je bila svetovalka številnih razstav\, med drugim projekta RomaMoMA v okviru OFF-Biennale Budapest na razstavi Documenta 15. Szűcs je objavila in uredila knjige s področja spominskih študij in primerjalne književnosti. Lani je njena zbirka avtofikcijske proze Vrnil se mi je spomin prejela prestižno literarno nagrado. Del te knjige je tudi esej o sovjetskih romantičnih komedijah ter njihovi reprezentaciji ženskosti\, na osnovi katerega je zasnovano tudi pričujoče predavanje v angleškem jeziku. \n\n\n\n\n\n\nPo predavanju se z gostjo pogovarja filozofinja\, dr. Maja Pan. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPREDLOG LITERATURE: \n\nSvetlana Boym: Common Places. Mythologies of Everyday Life in Russia\nMelanie Ilič\, Susan E. Reid\, Lynne Attwood (editors): Women in the Khrushchev\nDavid MacFadyen: Red Stars: personality and the Soviet popular song\, 1955–1991\nDavid MacFadyen: The sad comedy of Èl’dar Riazanov: an introduction to Russia’s most popular filmmaker\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPRIPOROČENI FILMI (PROSTODOTOPNI Z ANGLEŠKIMI PODNAPISI): \n\nThe Irony of Fate\, or Enjoy Your Bath! (izv. Ирония судьбы\, или С лёгким паром! rež. Eldar Ryazanov\, 1976) https://www.youtube.com/watch?v=ms5Ga6kNvHM\nOffice Romance (izv. Служебный роман\, rež. Eldar Ryazanov\, 1977)\nhttps://www.youtube.com/watch?v=mi4gQMDgB_g&t=3162s\nMoscow Does Not Believe in Tears (izv. Москва слезам не верит\, rež. Vladimir Menshov\, 1980) https://www.youtube.com/watch?v=NTWA_7-ld_U\nStation for Two (izv. Вокзал для двоих\, rež. Eldar Ryazanov\, 1983) https://www.youtube.com/watch?v=bUya5DBvw_g\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko\n\n\n\n\n\n\nje nadaljevanje cikla Zgodovina filma (2021) in cikla Teorija filma (2022). Organizatorja v letošnjem ciklu predavanj svojo pozornost usmerjata družbeno kritično v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi. Skozi program tudi tokrat vodijo priznani slovenski filmski kritičarji in kritičarke ter teoretiki in teoretičarke\, ki predstavljajo tako literaturo o filmu\, kot tudi priporočajo zanimive žanrske filme. Cikel sestavlja 10 tematsko zaokroženih predavanj\, ki potekajo od marca do julija in od septembra do novembra 2024 v OBRATU – prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9. Projekt nastaja v soorganizaciji Pekarne Magdalenske mreže in Film Factory ter je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/teri-sz-cs-mizoginija-s-kancem-druzbene-kritike-v-sovjetski-romanticni-komediji-2024-12-17-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/12/teri-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240722T190000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240722T190000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20240715T131111Z
LAST-MODIFIED:20240717T053720Z
UID:74958-1721674800-1721674800@kultura.maribor.si
SUMMARY:SobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko Petro Matić
DESCRIPTION:22. 7. 2024 ob 19.00\, OBRAT \nSobaZaGosteMaribor: Spoznaj rezidentko Petro Matić\nV ponedeljek\, 22. 7. 2024\, te ob 19.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev umetnice\, kuratorke\, aktivistke ter aktualne rezidentke SobeZaGosteMaribor\, Petre Matić. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFoto: farid rakun\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPetra Matić je umetnica\, kuratorka in aktivistka. \n\n\n\n\n\n\n\nPetra se ukvarja z družbenimi in prostorskimi politikami kolektivnih akcij\, gostoljubja in družabnosti\, pri čemer trenutno raziskuje družbenopolitične zgodovine gibanja neuvrščenih in njegovo koreografijo gibanja\, izmenjav in solidarnosti. \nPetra\, ki ima močne korenine v protikolonialnih praksah in medsebojni pomoči\, ustvarja gostoljubne prostore za skupnosti\, ki se soočajo z nasiljem in razseljevanjem\, ter dejavno sodeluje v protirasistični izmenjavi znanja. \nJe ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro\, ki deluje na področju sodobne umetnosti\, dediščine in človekovih pravic. \nTrenutno je kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb. \nPetra se ukvarja z družbenimi in prostorskimi politikami kolektivnih akcij\, gostoljubja in družabnosti\, pri čemer trenutno raziskuje družbenopolitične zgodovine gibanja neuvrščenih in njegovo koreografijo gibanja\, izmenjav in solidarnosti. \nPetra\, ki ima močne korenine v protikolonialnih praksah in medsebojni pomoči\, ustvarja gostoljubne prostore za skupnosti\, ki se soočajo z nasiljem in razseljevanjem\, ter dejavno sodeluje v protirasistični izmenjavi znanja. \nJe ustanoviteljica in direktorica kulturne organizacije Jutro\, ki deluje na področju sodobne umetnosti\, dediščine in človekovih pravic. \nTrenutno je kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/sobazagostemaribor-spoznaj-rezidentko-petro-mati-2024-07-22-19-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/07/farid_petra_ziviatelje-4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240611T180000
DTSTAMP:20260804T091134
CREATED:20240603T201457Z
LAST-MODIFIED:20240606T061702Z
UID:73312-1718128800-1718128800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Predstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke
DESCRIPTION:11. 6. 2024 ob 18.00\, OBRAT \nPredstavitev dela in področja raziskovanja Flóre Gadó – kuratorke\, raziskovalke\, umetnostne kritičarke\nV torek\, 11. 6. 2024\, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na predstavitev dela in področja raziskovanja madžarske kuratorke\, raziskovalke in umetnostne kritičarke Flóre Gadó. Dogodek gostimo v okviru raziskovalnega rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor\, IZGRADNJA SKRBSTVA / CONSTRUCTING CARE. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n“V svoji predstavitvi bom preučila\, kako je mogoče pojem skrbi analizirati s kritičnim objektivom tako na estetski kot na metodološki ravni. Izhodišče moje raziskave je razstava “I hold the table with my hands instead of the broken legs” (Galerija Trafó\, 2022) in spremljajoča programska serija\, ki sem jo soustvarjala z Judit Szalipszki\, z naslovom Podporne strukture. Od takrat me je začelo zanimati razmišljanje o negi ne le kot o “obratu” in “trendu” v sodobni umetnosti in umetniških praksah\, temveč tudi kot o kuratorski metodologiji. Trdim\, da sta skrb in zdravje v zadnjih letih postali pomembni temi na svetovni umetniški sceni\, vendar je pomembno predstaviti tudi taktike\, ki presegajo zgolj tematizacijo\, in razmišljati o tem\, kaj bi lahko pomenila kuratorska in institucionalna metodologija skrbi (angl. care(ful)). Z vprašanji dostopnosti in zmogljivosti bi predstavil primere\, katerih cilj je izzvati obstoječe institucionalne okvire\, pri čemer bi se namesto na “institucionalno kritiko” osredotočil na pojem “institucionalnega popravila”. Poleg tega nas bo zanimalo\, kaj ta vprašanja pomenijo v kontekstu Srednje in Vzhodne Evrope in kako jih lahko razumemo z dekolonialne perspektive.” \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nFlóra Gadó (1989) \n\n\n\n\n\n\nje kuratorka\, raziskovalka in umetnostna kritičarka iz Budimpešte na Madžarskem. Od leta 2018 dela kot kuratorka v mestnem centru za sodobno umetnost Budapest Gallery. Doktorirala je iz filmskih\, medijskih in kulturnih študij na Univerzi Eötvös Loránd (2021) in spomladi 2023 diplomirala na magistrskem programu kuratorske prakse na Fakulteti za likovno umetnost\, glasbo in oblikovanje Univerze v Bergnu. Kurirala je več razstav na Madžarskem in v sosednjih državah\, med drugim v MeetFactory (Praga)\, Julius Koller Society in tranzit.sk (Bratislava)\, Trafó Gallery (Budimpešta) in v okviru OFF-Biennale Budimpešta. V zadnjih letih je sodelovala v več kuratorskih rezidenčnih programih\, med drugim v MeetFactory v Pragi\, Hiši umetnosti v Brnu\, KAI v Talinu in programu East Art Mags za umetnostne kritike v Romuniji in na Poljskem. Od leta 2019 predava na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Metropolitanski univerzi v Budimpešti in redno sodeluje v različnih kontekstih umetniškega izobraževanja\, kot je program kuratorskih študij na Univerzi za likovno umetnost (Budimpešta) in AFAD (Bratislava). Njeno pisanje je bilo objavljeno v revijah\, kot so artportal.hu\, Műértő\, Flash Art (češka in slovaška izdaja) in Kajet Journal.\nTrenutno se ukvarja s politiko in poetiko skrbi\, pri čemer preučuje umetniške prakse\, ki reflektirajo\, kako se je v zadnjih desetletjih spremenila naša podoba skrbi\, vključno s skrbjo zase\, za druge in za naše okolje. Raziskuje liminalna stanja\, povezana z duševnim in telesnim zdravjem\, ter preučuje načine\, kako si lahko različne skupnosti pomagajo v težkih časih. V svojih trenutnih raziskavah raziskuje pretekle in sodobne rituale\, povezane z žalovanjem in smrtjo \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/predstavitev-dela-in-podrocja-raziskovanja-fl-re-gad-kuratorke-raziskovalke-umetnostne-kriticarke-2024-06-11-18-00-00/
LOCATION:OBRAT
CATEGORIES:Dogodki,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/06/floradelgado-2-1024x819-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR