BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Kultura Maribor - ECPv6.2.8.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Kultura Maribor
X-ORIGINAL-URL:https://kultura.maribor.si
X-WR-CALDESC:Events for Kultura Maribor
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Paris
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240522T183000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240522T183000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20240513T211936Z
LAST-MODIFIED:20240517T061425Z
UID:72489-1716402600-1716402600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Težka voda
DESCRIPTION:V romanu najprej spoznamo Ido\, glavno akterko\, ki ji je ravnokar umrl mož. Kmalu pa spoznamo njeno sosedo Marto\, ki ji poskuša pomagati na svoj način. Marta v zgodbo kmalu vključi župnika Lojzeta. Z njimi in njihovimi zgodbami smo naenkrat na podeželju\, kjer sta med glavnimi organizatorji časa zemlja in Cerkev. Teme\, o katerih govori avtorica\, so raznolike: patriarhat\, nasilje\, staranje\, prešuštvo\, odvisnost od alkohola\, osamljenost\, demenca\, homoseksualnost…\nIda je vdova brez otrok in je zaradi tega v vaškem okolju označena kot “nerabna”.  Kot tipično slovensko vaško okolje\, so prisotne tudi govorice o tem zakaj Ida nima otrok. Pravzaprav pa imajo ljudje tudi svoje skrivnosti\, ki jih drugi vaščani ne poznajo. Zlagano življenje je živela tudi Ida\, ki se je v trenutku obupa odločila\, da bo svojo zgodbo povedala po resnici. \nRoman prepleta sedanje dogodke s spomini iz preteklosti in dogajalni čas ni linearen\, kar je samo del sodobnega sloga\, ki ga uporablja avtorica. \nPia Prezelj (1995) je pisateljica\, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo. Za njen prvenec\, roman Težka voda\, je prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta\, ki jo podarja Društvo slovenskih pisateljev. \nGlede na to\, da se sezona izteka\, bi vas prosil tudi za kakšne predloge knjig\, o katerih bi se pogovarjali v naslednji sezoni. \nVabljeni! \nSeznam srečanj in knjig te sezone: \n12. 6. 2024 S. Gauthier\, A. Fléchais: Človek gora \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-tezka-voda-2024-05-22-18-30-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/05/Maribere_4_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240313T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240313T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20240229T222019Z
LAST-MODIFIED:20240305T113714Z
UID:69582-1710352800-1710352800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Zakaj ne pišem
DESCRIPTION:Začetek knjige nas kruto sooča s ksenofobijo Slovencev\, “najbulj kvalitetnega naroda” in posledično revščino v katero so pahnjeni “drugi”. Ta drugost pa jim jemlje glas in pravice\, ki so\, vsaj na papirju\, za vse enake. Težko je brati o življenju ljudi iz (nekoč) skupne države\, ki je tako zelo drugačno\, a hkrati tako blizu. Tu. Med nami. Vzporednice s tem fenomenom pa so univerzalne (avtorica omeni primer Édouarda Louisa v Franciji). \nV delu se avtorica ukvarja s tematiko tujstva in iskanja identitete. Kot mladostnica ni niti “čefurka”\, saj praktično ne zna “maternega” jezika\, niti Slovenka\, saj starša nista Slovenca. Opisuje\, da s priseljeništvom ne pride samo drugačna etična pripadnost\, ampak v mnogih primerih tudi revnejše okolje\, ki lahko vpliva na odzivanje posameznika (pogosteje je hitrejše\, impulzivno in grobo). Tako se večina še hitreje loči od lokalnega prebivalstva in jih družba zaradi tega še\nbolj odrine. \nV romanu izpostavi tudi pomembnost odraslih v okolici\, ki so si zanjo vzeli čas in ji bili zgled. Potrjuje teoriji\, da je za otrokovo odraščanje pomembno\, da ima vsaj eno odraslo osebo (ne nujno starša)\, s katero ima dober odnos. Knjižničarja iz otroštva opiše tako: “Bil je prvi človek\, ki se je z mano pogovarjal kot z osebo\, katere mnenje šteje\, kot z odraslim\, legitimnim bitjem\, zato sem z njim in s knjigami\, ki so naju obdajale\, preživela toliko časa\, kot sem ga le lahko.” \nKnjiga sproža razmislek o različnih vsakodnevnih situacijah\, kjer prihaja do različnosti v doživljanju istega dogodka. Spodbuja nas tudi k razmisleku o tem kako graditi bolj odprto in vključujočo družbo. \n“Potrebna sta posebne vrste norost in motiviranost\, da se vrneš v taborišča svojega odraščanja\, v vse tisto\, od česar skušaš že vse odraslo življenje pobegniti.” \nDijana Matković (1984) je zaključila študij primerjalne književnosti. Že med študijem je urejala študentski časopis\, kasneje pa je postavila in bila urednica Airbeletrine ter pisala številne kolumne in članke za različne (tudi tuje) časopise. Leta 2013 je izdala svoj prvenec V imenu očeta\, leta 2021 pa avtofikcijski esejistični roman Zakaj ne pišem. S slednjim je bila tudi nominirana za nagrado kresnik. \nVabljeni! \nSeznam srečanj in knjig te sezone: \n10. 4. 2024 O. Tokarczuk: Bizarne zgodbe\n08. 5. 2024 P. Prezelj: Težka voda\n12. 6. 2024 S. Gauthier\, A. Fléchais: Človek gora \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-zakaj-ne-pisem-2024-03-13-18-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/03/417439621n_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240207T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240207T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20240118T221017Z
LAST-MODIFIED:20240125T113557Z
UID:68511-1707328800-1707328800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Zbogom\, orožje
DESCRIPTION:Videm\, nato Gorica. Dogajalni prostor in čas romana Zbogom\, orožje sta soška fronta med 1. svetovno vojno. Henry Frederic se bojuje na italijanski strani. Po poškodbi z granato\, ga premestijo v Milansko bolnišnico. Tam se ponovno sreča z bolničarko Catherine Barkley. Sprva se\, prepričan\, da ne more ljubiti\, zaplete v romanco. Med njima pa se kmalu začnejo oblikovati globlja čustva. Po vrnitvi na fronto\, ugotovi\, da se je zaljubil in pobegne\, najprej v Milano\, potem pa skupaj s Catherine v\nŠvico.\nRoman nas popelje skozi labirint človeškega uma in družbenih konfliktov. Med branjem lahko razberemo tudi vpliv vojne na posameznika in družbo. Hemingway nam prikaže tudi temne plasti človekove duševnosti\, razkriva notranje boje junakov in njihovo soočanje z lastnimi odločitvami. \nErnest Hemingway (1899-1961) ne potrebuje predstavitve. Za vse\, ki že dlje časa niso nič prebrali o njem\, pa vseeno nekaj podatkov. Hemingway je bil ameriški pisatelj in novinar. Prvi roman (Sonce tudi vzhaja) je objavil leta 1926\, zadnje delo Starec in morje pa 1952. Leta 1918 se je kot prostovoljec pridružil Rdečemu križu v Italiji. Med svojim prostovoljstvom je doživel resne poškodbe\, zaradi katerih je bil v Milanski bolnišnici\, kjer se je zaljubil v medicinsko sestro. Med\nnačrtovanjem poroke\, se je medicinska sestra zaročila z italijanskim častnikom. Na začetku leta 1919 se je vrnil v ZDA. Izdanih je bilo 7 romanov\, 2 povesti\, 20 zbirk kratkih zgodb in dramsko delo. Po njegovih delih je bilo posnetih več filmov. Leta 1954 je za zadnji roman Starec in morje prejel Nobelovo nagrado\, leto prej pa za isti roman Pulitzerjevo nagrado. \nTokratno srečanje bo potekalo v prostoru Studio ob kavarni v Vetrinjskem dvoru. \nVabljeni! \nSeznam srečanj in knjig te sezone: \n13. 3. 2024 D. Matković: Zakaj ne pišem\n10. 4. 2024 O. Tokarczuk: Bizarne zgodbe\n08. 5. 2024 P. Prezelj: Težka voda\n12. 6. 2024 S. Gauthier\, A. Fléchais: Človek gora \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-zbogom-orozje-2024-02-07-18-00-00/
LOCATION:Studio
CATEGORIES:Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/419803716n_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20240110T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20240110T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20240104T134607Z
LAST-MODIFIED:20240105T111755Z
UID:67403-1704909600-1704909600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Fugato
DESCRIPTION:Avtorica že z naslovom da glasbeno intonacijo – Fugato je del skladbe\, ki je pisan po načelih fuge. Fuga pa instrumentalna ali vokalna večglasna skladba\, pri kateri se tema zaporedoma ponavlja v vseh glasovih. Fuga v latinščini pomeni beg. S tem je avtorica orisala potek knjige. Poglavja je poimenovala Fuga\, Divertimento\, Fugato patetico in Stretta. Z glasbenimi izrazi je tako nakazala potek posameznih poglavij. \nV štirinajstih kratkih zgodbah Veronika Simoniti opiše najrazličnejše oblike bega. Vsem protagonistom je skupno\, da ne vztrajajo v nevzdržnih situacijah\, ampak raje zbežijo. Med sabo se pa liki vseeno precej razlikujejo glede na okoliščine iz katerih bežijo in načine bega – fizičen\, duševen ali karkoli vmes. Zgodbam je skupna večglasnost\, saj pogosto slišimo pripoved iz različnih zornih kotov ali pa nam pripovedovalec z novimi informacijami spremeni zorni kot. Dogajalni čas in prostor je med\nzgodbami različen\, hkrati pa se ga lahko interpretira kot tukaj in sedaj. \nAvtorica Veronika Simoniti (1967) je pred to zbirko kratkih zgodb izdala 4 knjige: 2 zbirki kratkih zgodb (Zasukane štorije in Hudičev jezik) ter 2 romana (Ivana pred morjem in Kameno seme). Za Ivano pred morjem je prejela tudi kresnika. Avtorica je sicer diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. \nVabljeni! \nSeznam srečanj in knjig te sezone: \n14. 2. 2024 E. Hemingway: Zbogom orožje\n13. 3. 2024 D. Matković: Zakaj ne pišem\n10. 4. 2024 O. Tokarczuk: Bizarne zgodbe\n08. 5. 2024 P. Prezelj: Težka voda\n12. 6. 2024 S. Gauthier\, A. Fléchais: Človek gora \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-fugato-2024-01-10-18-00-00/
LOCATION:Projektni prostor Freske
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2024/01/1267446_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20231108T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20231108T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20231026T212805Z
LAST-MODIFIED:20231107T085928Z
UID:42344-1699466400-1699466400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Čisti kliše ali ura je trideset let
DESCRIPTION:Narava se\, podobno kot protagonistka naslednjega dela\, ne more odločiti ali bi šla naprej ali nazaj. Na naslednjem srečanju bomo govorili o romanu Mimi Podkrižnik Čisti kliše ali ura je trideset let. Srečanje bo potekalo v prostoru Freske (1. nadstropje Vetrinjskega dvora) 8. 11. 2023 ob 18. uri. \n\nMila Oblak je tridesetletnica. Za svoj 30. rojstni dan je ostala v Parizu in gre domov (v Slovenijo) en dan kasneje. To je zanjo prvič\, da za rojstni dan ni doma\, ampak stran od družine. V romanu je v enem dnevu zgoščeno njeno razmišljanje ob tej prelomnici\, ko bi ženska\, po standardih družbe\, naj imela moža\, hišo\, otroka\, stabilno kariero… Mila nima skoraj ničesar od tega. Živi v majhni najeti garsonjeri\, z mačko Srečko in se sprašuje o tem\, kje je njen dom. Je to Slovenija\, ki jo v\nzadnjem času obišče redko ali Francija\, v kateri živi nekaj let? \nAvtorica v roman spretno vpleta Miline odnose z družino in prijatelji. Tudi skozi rojstnodnevna voščila\, ki kapljajo tekom dneva. Nekatera preko sporočil\, druga s klici. Odnose opiše tudi s kratkimi skoki v preteklost\, med katerimi tudi izvemo o preteklem romantičnem razmerju s Claudom\, ki ga je nedavno po 8. letih ponovno srečala. Spoznala sta se v Ljubljani\, kjer sta oba študirala. Claud je Francoz\, ki je v Ljubljano prišel na izmenjavo. Kljub temu da ga je zapustila\, pa ga ni nikoli\nprebolela. Po naključnem srečanju jo je Claude povabil\, da se dobita za njen rojstni dan. Ves čas knjige vpleta materine predvsem negativne komentarje o napisanem\, ki odsevajo slovensko družbo in miselnost. O izrazoslovju\, denarju\, primernosti vedenja in klasičnem slovenskem “Kaj bodo pa sosedi rekli?” \nMimi Podkrižnik je diplomirala iz novinarstva ter francoskega jezika in književnosti\, magistrirala pa iz nadrealizma. Od leta 1998 je zaposlena v časopisni hiši Delo. Skupaj z Matejo Gruden sta napisal zgodbe o 40 ustvarjalnih Slovencih in Slovenkah Na sončni strani Slovenije. Samostojno pa je izdala zbirko črtic Jutranjice. Čisti kliše ali ura je trideset let je njen romaneskni prvenec. \nVabljeni! \nSeznam srečanj in knjig te sezone: \n13. 12. 2023 B. Hrabal: Stregel sem angleškemu kralju\n10. 1. 2024 V. Simoniti: Fugato: oblike bega\n14. 2. 2024 E. Hemingway: Zbogom orožje\n13. 3. 2024 D. Matković: Zakaj ne pišem\n10. 4. 2024 O. Tokarczuk: Bizarne zgodbe\n8. 5. 2024 P. Prezelj: Težka voda\n12. 6. 2024 S. Gauthier\, A. Fléchais: Človek gora \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-cisti-klise-ali-ura-je-trideset-let-2023-11-08-18-00-00/
LOCATION:Projektni prostor Freske
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/10/Maribere_3_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230913T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230913T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20230807T092410Z
LAST-MODIFIED:20230904T085059Z
UID:39406-1694628000-1694628000@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Materinska knjižica
DESCRIPTION:Nova sezona Maribere nam prinaša raznovrstno literaturo\, s katero se bomo sprehodili čez najrazličnejše tematike. \nPrva knjiga sezone nam bo ponudila zgodbo iz perspektive nerojenega otroka Tobije. Vodil nas bo v najbolj intimne žalostne občutke matere\, ki doživi spontani splav. \nNato nas bo britansko-indijski pisatelj Rushdie popeljal na vzhod\, zahod in vzhod na zahodu. Skozi kratke zgodbe bomo spoznavali njegov pogled na prepletanje “vzhoda” in “zahoda” – multikulturnosti\, medrasnosti in večjezičnosti. Mimi Podkrižnik nas bo v svojem romanu vodila skozi trideseta. Protagonistka je tridesetletna Mila\, ki se bojuje s klišeji in predsodki svoje dobe. V delu Stregel sem angleškemu kralju se bomo vrnili v obdobje pred 2. svetovno vojno in spoznali revnega češkega fanta\,\nki si želi\, da bi ga spoštovali in občudovali kot se za milijonarja spodobi. Preko različnih potegavščin in manjših tatvin čez čas postane bogat in ima v lasti svoj hotel. Končno je milijonar\, vendar zgodba ponovno zavije v novo smer. V zbirki kratkih zgodb Fugato srečamo ljudi\, ki bežijo. Skozi zgodbe spoznamo\, da ljudje bežijo na najrazličnejše načine (tudi v domišljijo) in zaradi najrazličnejših razlogov. Vsem zgodbam pa je skupno to\, da beži čas. Dogajanje nam avtorica prikaže iz\nrazličnih zornih kotov\, kar daje zgodbam dodatno širino. Hemingway nas vrne v čas 1. svetovne vojne\, kjer spremljamo vojaškega stotnika Henryja Frederica\, ki se bojuje na italjanski strani na Soške fronte. Zaradi poškodbe mora v bolnišnico\, kjer spozna bolničarko Catherine Barkley. Prepričan\, da se ne more zaljubiti se Henry spusti v razmerje s Catherine\, vendar se kmalu začne spletati trdnejša vez. Henry se odloči dezertirati iz vojne in živeti skupaj s Catherine\, kar pa ni enostavno. Dijana\nMatković v svojem romanu avtobiografsko obravnava drugost. Sama ni niti Slovenka\, saj sta starša priseljenca\, pa tudi ne tujka\, saj je odraščala v Sloveniji. Vseeno pa jo položaj tujstva vedno znova potiska v nek okvir\, ki ga avtorica/protagonistka noče zavzeti. V delu odlično nastavlja ogledalo vsem\, ki nismo tujci\, da še enkrat razmislimo o svojem odnosu do drugih. Z Bizarnimi zgodbami se bomo odmaknili od običajnega formata zgodb\, saj so vse\, kot že naslov pove\, bizarne. Avtorica z\nzgodbami\, kot je zanjo značilno\, eksperimentira. Najdemo pa njene priljubljene teme – feminizem\, futurizem in odnos do živali\, fantastično\, nenavadno\, nadnaravno\, religija… Pia Prezelj nam v svojem romanu približa podeželjsko življenje človeka v sodobnem svetu. Spoznamo glavno junakinjo Ido\, ki je pravkar izgubila svojega moža “z njim pa tudi svoje življenje”. Ida je gospa srednjih let\, ki se želi preigrati s svojo preteklostjo\, hkrati pa domisliti svojo negotovo prihodnost. Zgodba se\nrazvija počasi kot da lupimo plasti čebule. Sezono bomo (zdaj že tradicionalno) zaključili z risoromanom. V risoromanu Človek gora spoznamo fanta in njegovega dedka\, ki sta doslej večkrat šla skupaj na pot. Sedaj pa želi dedek iti sam\, saj je star kot gore\, ki jih nosi na svojem hrbtu. Dečka prosi\, da če mu želi pomagati naj gre na najvišjo goro in prosi veter\, da ga potisne in mu tako pomaga na njegovi zadnji poti. Skozi risoroman spoznavamo temi minljivosti in odraščanja. Risoroman je tudi\nlikovno odlično narejen. Zaradi tega se beseda in slika odlično dopolnjujeta in dobim odlično celoto. \nRaznovrstne zgodbe in junaki\, s katerimi bomo preživeli to sezono\, bodo dajali odlične iztočnice za pogovore. \nVabljeni\, da se udeležite srečanj Maribere\, ki bodo vsako drugo sredo v mesecu ob 18. uri v prostoru Freske (1. nadstropje) v Vetrinjskem dvoru. \nSeznam srečanj in knjig te sezone: \n11. 10. 2023 S. Rushdie: Vzhod\, zahod\n8. 11. 2023 M. Podkrižnik: Čisti kliše ali ura je trideset let\n13. 12. 2023 B. Hrabal: Stregel sem angleškemu kralju\n10. 1. 2024 V. Simoniti: Fugato: oblike bega\n14. 2. 2024 E. Hemingway: Zbogom orožje\n13. 3. 2024 D. Matković: Zakaj ne pišem\n10. 4. 2024 O. Tokarczuk: Bizarne zgodbe\n8. 5. 2024 P. Prezelj: Težka voda\n12. 6. 2024 S. Gauthier\, A. Fléchais: Človek gora \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-materinska-knjizica-2023-09-13-18-00-00/2023-09-13/
LOCATION:Projektni prostor Freske
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/08/materinska-knjizica_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230614T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230614T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20230602T043840Z
LAST-MODIFIED:20230605T065144Z
UID:37663-1686765600-1686765600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Nekropola
DESCRIPTION:Zaključno srečanje te sezone bomo (zdaj že tradicionalno) zaključili z risoromanom. \n14. junija ob 18.00 se bomo pogovarjali o Nekropoli: romanu v stripu (J. Devetak). Srečanje bo potekalo v 1. nadstropju Vetrinjskega dvora (prostor Freske). \nNekropole Borisa Pahorja\, ki je izšla leta 1967\, ni potrebno posebej predstavljati. Tokrat pa je zgodba služila za osnovo risoromana po njegovem romanu. Mlad tržaški umetnik Jurij Devetak je znano zgodbo ponovno obudil in jo oblikoval v novi podobi. 25-letni umetnik je v risoroman vpletel vse glavne like in situacije iz Pahorjevega romana. Zgodba se začne z avtorjevim ponovnim obiskom taborišč\, kjer vsak drobec v njem prebudi nek spomin iz časa\, ki ga je preživel tam.\nNanizani so različni\, tudi pozitivni\, dogodki (otroška igra\, češki atlet\, ki je s palico preskočil ograjo taborišča…). Vso dogajanje Devetak upodablja v črno-beli tehniki\, v kateri izstopa pisatelj s čepico in plaščem\, ki se vleče do tal. V risoroman je Devetak večinoma vključil nespremenjene dele Pahorjevega besedila. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto. \nJurij Devetak (1997) je tržaški umetnik in ilustrator. Leta 2020 je zaključil šolanje na akademiji za strip v Padovi. Ustvarja za različne slovenske revije in časopise v Trstu. Živi in dela v Nabrežini.\nTržaški pisatelj in akademik Boris Pahor (1913-2022) je bil eden najuglednejših in najbolj prepoznavnih mislecev zadnjega stoletja. Roman Nekropola mu je po prevodih v francoščino in nemščino prinesla mednarodno prepoznavnost. Bil je zelo ploden pisatelj. Izdal je 14 romanov\, 5 kratkih zgodb\, 8 esejev in druga dela. Prejel je zavidljivo število nagrad in bil večkrat predlagan za Nobelovo nagrado. Boris Pahor se je strinjal s prevedbo romana v risoroman\, pred izidom pa je preminil. \nVabljeni! \nČe imate v mislih kakšno knjigo\, o kateri bi bila zanimiva debata\, jo čim prej sporočite\, da jo lahko uvrstimo v naslednjo sezono. \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-nekropola-2023-06-14-18-00-00/
LOCATION:Projektni prostor Freske
CATEGORIES:Dogodki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/06/Nekropola-v-stripux8534-4_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20230510T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20230510T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20230503T212150Z
LAST-MODIFIED:20230504T101617Z
UID:36210-1683741600-1683741600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Po toku navzgor
DESCRIPTION:Po nekaj prebranih romanih se bomo tokrat lotili zbirke kratkih zgodb. V antologiji sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev bomo preko 21 kratkih zgodb pobliže spoznali njihovo kulturo in življenje v različnih zgodovinskih obdobjih. Skozi zgodbe izžareva “survivance”. To je beseda sestavljena iz besed preživetje (ang. survival) in upor (ang. resistance)\, saj so Indijanci ne samo preživeli\, ampak so se ob tem belim kolonialistom aktivno upirali. Zgodbe postavljajo v ospredje raznolike\nteme – razpad družine\, indijanske internatske šole\, lov na živali\, lov na ženske ali moške\, vodne pošasti\, sveto… Pripovedujejo jih z glasovi borznih posrednikov\, grafiti umetnikov\, babic in alkoholikov. V zgodbe vpletajo tudi svojo mitologijo (nor. rumena ženska in ženska srna). Po prebranem bomo dobili drug pogled na Indijance. Kot je zapisano v predgovoru “Zgodbe se prenašajo kot kri in postanejo očala\, skozi katera gledamo svet\, tehtnica\, na kateri tehtamo dejanja in namere.” \nPisatelji in pisateljice teh zgodb so rojeni vse od poznih 30. let pa do konca 80. let prejšnjega stoletja. Zbirka je leta 2021 izšla pri založbi Litera\, zgodbe pa je izbrala in prevedla Kristina Kočan (1981)\, ki je pesnica in prevajalka. Doktorirala je iz sodobne ameriške poezije. \nVabljeni!  \nPreostali dogodki sezone (vsi nadaljnji dogodki bodo v prostoru Freske): \n14. 6. 2023 J. Devetak: Nekropola: roman v stripu \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-po-toku-navzgor-2023-05-10-18-00-00/
LOCATION:Projektni prostor Freske
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2023/05/IMG_212_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20221214T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20221214T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20221210T220651Z
LAST-MODIFIED:20221212T072328Z
UID:29779-1671040800-1671040800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Trinajst
DESCRIPTION:V decembru se bomo srečali 14. 12. ob 18. uri v Projektnem prostoru Grajski v Vetrinjskem dvoru. Pogovarjali se bomo o knjigi Borisa Kolarja Trinajst. \nTokrat bomo ponovno brali kratke zgodbe o živalih (misli kar gredo k Menažeriji\, o kateri smo se pogovarjali pred 2 letoma)\, rastlinah in ljudeh. V zgodbah srečamo šoferja\, peka\, srnjaka\, medveda\, mravlje in druge živali\, ki naseljujejo morje\, zemljo in nebo. V zgodbah pomembne vloge prevzemajo tudi drevesa. V zgodbah tudi dogajanje živali pisatelj opisuje v prvi osebi. \nAna Geršak je v spremni besedi zapisala\, da so kratke zgodbe Borisa Kolarja resno neresne\, šaljivo razigrane\, svetle\, a s temnimi poudarki\, ritmično umerjene na najbizarnejše melodije. Ne manjka jim niti včasih prav presenetljivih (in presenetljivo zabavnih) komičnih zasukov v smeri montypythonovskega absurda. Zgodbe iz Trinajst se povezujejo v skrbno nadzorovan ekosistem\, kjer se vse harmonično uravnava in je vsak košček del premišljene celote – nekako tako kot v Faraonskih mravljah:\nrazpotegnjeno do meja svojih možnosti\, toda s tolikšno lahkotnostjo\, da bi človek rekel “saj ni res\, pa je”. \nPisatelj Boris Kolar\, leta 1960 rojen Mariborčan\, je diplomiran biolog z doktoratom znanosti. Zaposlen je v Nacionalnem laboratoriju za zdravje\, okolje in hrano. Deluje na področjih ekotoksikologije\, populacijske ekologije divjadi\, ukvarja se z okoljskimi tehnologijami\, zlasti s problematiko smradov. Kot kmet obdeluje kmetijsko gospodarstvo “Grunt” namenjeno ohranjaju starih lokalnih sadnih vrst. \nZgodbe\, ki so zbrane v tej zbirki\, so izhajale posamično v revijah. Nastajale so na različnih koncih in v različnih časih\, nekatere so stare že več kot 30 let. Do sedaj je izdal dva romana (Iqball hotel in Potopimo Islandijo!) in pričujočo zbirko kratkih zgodb. Tri zgodbe iz te zbirke so izšle zbrane v angleški verziji. \nVabljeni! \n\nPreostali dogodki sezone: \n11. 1. 2023 K. Daoud: Primer Meursault\n15. 2. 2023 F. Lainšček: Mož v pasijonki\n8. 3. 2023 E. Jelinek: Učiteljica klavirja\n12. 4. 2023 I. Osojnik: Newyorška trilogija\n10. 5. 2023 Po toku navzgor : antologija sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev\n14. 6. 2023 J. Devetak: Nekropola: roman v stripu \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-trinajst-2022-12-14-18-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/12/Boris-Kolar_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20221109T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20221109T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20221024T055257Z
LAST-MODIFIED:20221025T085321Z
UID:27281-1668016800-1668016800@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Kraljica smeha
DESCRIPTION:Novembrsko srečanje bo potekalo ob solzah in smehu. Govorili bomo o knjigi Kraljica smeha. Kot vedno se dobimo ob 18. uri v kavarni Vetrinjskega dvora. \n1. Odstrizi si vse lase.\n2. Ne poskušaj skrbeti za kar koli živega.\n3. Ne beri nobenih knjig.\n4. Nosi samo živobarvna oblačila.\n5. Ne razmišljaj preveč (najbolje sploh nič).\n6. Izogibaj se sprehodom. Izogibaj se gozda.\n7. Postani kraljica smeha. \nPo maminem samomoru se dvanajstletna Sasha odloči\, da bo od nje povsem drugačna. Sasha je edinka\, ki je ostala sama z obupanim očetom. Ob tem se spopada za občutki jeze\, nemoči in krivde. Mama je ljudi spravila v jok. Še vedno jih\, čeprav ni več živa. Sasha zato sestavi seznam sedmih stvari\, ki se jih bo držala\, da ustavi žalost\, ki jo obdaja.\nDa bi postala kraljica smeha\, vse dogodke v okolici poskuša preoblikovati v točko za nastop. Ko dobi priložnost\, da nastopi pred publiko\, ugotovimo\, da je smeh lahko zdravilen\, ne zmore pa zapolniti praznine po smrti mame. Kljub ljubeči podpori sorodnikov in najboljše prijateljice solze pritečejo kot hudournik. \nEna najvidenjših švedskih pisateljic Jenny Jägerfeld (1974) je po izobrazbi psihologinja\, ki je študirala tudi filozofijo in seksologijo. Piše kolumne in je pogosto gostja pogovornih oddaj na radiju in televiziji. Napisala je več romanov za mlade. V slovenščino imamo prevedena dva – Tu ležim in krvavim ter Kraljica smeha. Oba je prevedla Danni Stražar\, ambasadorka slovenske literature na Švedskem in švedske literature v Sloveniji. \nTežko temo žalosti in žalovanja je v tem romanu povezala z žlahtnim humorjem in bila zanj leta 2018 tudi nagrajena – dobila je nagrado za najboljšo otroško knjigo leta. Po knjigi so posneli tudi film (https://youtu.be/OIAwLRiampA). \nVabljeni! \n\nPreostali dogodki sezone: \n14. 12. 2022 B. Kolar: Trinajst\n11. 1. 2023 K. Daoud: Primer Meursault\n15. 2. 2023 F. Lainšček: Mož v pasijonki\n8. 3. 2023 E. Jelinek: Učiteljica klavirja\n12. 4. 2023 I. Osojnik: Newyorška trilogija\n10. 5. 2023 Po toku navzgor : antologija sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev\n14. 6. 2023 J. Devetak: Nekropola: roman v stripu \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-kraljica-smeha-2022-11-09-18-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/gif:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/10/JennyJagerfeld_WEBB_b.gif
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220914T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220914T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20220822T122253Z
LAST-MODIFIED:20220902T065741Z
UID:25293-1663178400-1663178400@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Eleganca ježa
DESCRIPTION:Letošnjo sezono začenjamo s skorajda klasiko – Eleganco ježa\, francoske avtorice Muriel Barbery. O njej bomo govorili 14. 9. ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru. \n\nZgodba nam predstavi življenje dveh zelo različnih žensk. Renee je neizstopajoča vratarica razkošnega pariške večstanovanjske hiše. Njena naloga je\, da skrbi za nemoteno življenje stanovalcev. Poskrbi za skupne prostore\, prevzame kak paket in uredi drobne opravke. Razen teh kratkih srečanj je Renee stanovalcem nevidna. Njeno življenje pa je vse prej kot površinsko. V prostem času prebira ogromno leposlovja in ga pozna zelo detajlno. \nV isti stavbi živi inteligentna skoraj 13-letna Paloma\, ki se odloči\, da bo za 13. rojstni dan naredila samomor. Paloma se nikakor ne more vključiti v družbo snobovskih stanovalcev. Ko se v hišo priseli Japonec Kakuro Ozu\, se življenja vseh treh prepletejo. \nMuriel Barbery (1969)\, rojena v Maroku\, je francoska pisateljica in profesorica filozofije. Eleganca ježa (2006) je bil njen drug roman\, ki je doživel mnogo ponatisov in prevodov ter je bil najbolje prodajana knjiga v Franciji kar 30 tednov zapored. Dve leti pozneje je bilo prodanih že milijon izvodov. 2010 pa je bil preveden v slovenščino. \nMuriel je do sedaj napisala 6 romanov\, od katerih imamo 3 prevedene v slovenščino. Poleg Elegance ježa še Življenje vilinov in En sam cvet. \nVabljeni! \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-eleganca-jeza-2022-09-14-18-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/08/Maribere_3_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220608T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220608T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20220521T212504Z
LAST-MODIFIED:20220530T061506Z
UID:22395-1654711200-1654711200@kultura.maribor.si
SUMMARY:Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province
DESCRIPTION:Na zadnjem srečanju sezone\, preden se odpravimo poletju na pot\, se bomo pogovarjali o svetovljanjki Almi Maksimilijani Karlin. Tokratno pot preko stripa sta nam pripravila stripovski scenarist Marijan Pušavec in striporisec Jakob Klemenčič. 8. junija ob 18. uri bomo v Klubu Wetrinsky (Vetrinjski dvor) govorili o knjigi M. Pušavca in J. Klemenčiča Alma M. Karlin: svetovljanka iz province. \nZgodba se drži resničnih podatkov iz življenja Alme M. Karlin\, ki jih je skrbno preštudiral Marijan Pušavec. Almo poznamo kot pisateljico\, poliglotko\, svetovno popotnico in še kak opis bi se našel. Zgodbo pisateljice Karlin spremljamo skozi štiri poglavja – “Cilli”\, “London”\, “Svet” in “Celje”. Tekom branja sledimo Almi skozi njeno življenje\, ki je polno preprek – zdravstvene težave\, zgodnja očetova smrt\, mučni odnos z materjo\, vse do srečanja življenjske sopotnice Thee Gamelin. Vse težave pa\nji niso preprečile\, da bi kot prva ženska na svetu sama\, brez podpornikov in sponzorjev\, prepotovala svet. Obiskala je vse celine in mnoge države. Vsa svoja doživetja na potovanjih je skrbno zapisovala. Ob zapiskih je na potovanjih ustvarila tudi 23 objavljenih del (največ romanov in potopisov). Kljub slovenskim staršem\, je pisala v nemščini\, saj so kot družina prisegali zvestobo avstroogrski in doma govorili v nemščini. \nMarijan Pušavec (roj. 1962) je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika s književnostjo. Sodeloval je pri več stripih\, najbolj znana je zbirka Meksikajnarjev. Tudi Jakob Klemenčič (roj. 1968)\, po izobrazbi umetnostni zgodovinar\, je sodeloval pri mnogih stripih\, večino teh je narisal za revijo Stripburger. Strip o Almi M. Karlin je bil sprva izdan kot priloga revije Stripburger\, ker je bil kmalu razprodan\, je bil kasneje skupno dvakrat ponatisnjen. \n“Fun fact”: mariborska čokoladerka Petra Kokol (www.cokokoko.com) je pripravila tudi praline z imenom Alma (navdihnjen po Almi M. Karlin). \nS tem dogodkom bo sezone konec\, vabljeni pa ste\, da predlagate še kakšno knjigo za naslednjo sezono. \nVabljeni! \n\n\nKlub bralcev dobrih knjig Maribere \n\n\n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/alma-m-karlin-svetovljanka-iz-province-2022-06-08-18-00-00/
LOCATION:Vetrinjski dvor
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/05/Maribere_2_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Paris:20220209T180000
DTEND;TZID=Europe/Paris:20220209T180000
DTSTAMP:20260403T230356
CREATED:20220120T073032Z
LAST-MODIFIED:20220124T110155Z
UID:16137-1644429600-1644429600@kultura.maribor.si
SUMMARY:Maribere: Kolesar
DESCRIPTION:Le dan po kulturnem prazniku se bomo ponovno srečali na srečanju Maribere. 9. 2. ob 18. uri bomo v kavarni Wetrinsky govorili o knjigi Marka Radmiloviča Kolesar. \nAvtor: Marko Radmilovič Kolesar \nKreps je samski srednješolski profesor zgodovine\, ki se mu skupaj y leti nabirajo tudi kilogrami. Odloči se jih znebiti\, zato si omisli kolo. Njegove načrte kolesarjenja pa zmeraj kaj prekriža. Še najbolj skrivnostni ključ\, ki ga je dobil od ostarela gospoda v domu za starejše dan pred njegovo nenavadno smrtjo. Sredi noči mu v domu za starejše odrežejo roko\, ne da bi kdo od stanovalcev ali zaposlenih karkoli slišal. Ključ Krepsa začne zanimati in zato začne raziskovati zgodbo umorjenega gospoda.\nV zgodbo pa vstopi tudi inšpektor Petek\, ki pri svojem delu uporablja vse razpoložljive metode\, ki so marsikdaj tudi mimo zakona. Kljub suspenzu Petek še naprej raziskuje umor preko vse prej kot običajnih sodelavcev.\nMed raziskovanjem umora spoznamo zgodbo\, ki delno sloni na resničnih dogodkih iz življenja slovenskega interniranca Janeza Godca. \nMarka Radmiloviča večina pozna po kolumnah\, Zapisih iz močvirja (satirični oddaji na Valu 202) in dokumentarnih filmih\, ki jih je posnel skupaj z bratom Samom. Nekateri se ga spomnijo tudi iz radijske oddaje Stergo Ergo (prav tako na Valu 202). Tokrat se bomo z njim spoznali v njegovem romanesknem prvencu Kolesar. \nVabljeni! \nUdeležba je možna le ob izpolnjenem pogoju PCT (preboleli\, cepljeni\, testirani).\nDogodki bodo potekali v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19. \n\nPovezava do originalnega članka
URL:https://kultura.maribor.si/dogodek/maribere-kolesar-2022-02-09-18-00-00-2022-02-09-00-00-00/
LOCATION:Maribor center / Vetrinjski dvor (Vetrinjska ulica 30\, Maribor)
CATEGORIES:Dogodki,Literatura
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.maribor.si/wp-content/uploads/2022/01/thumbbook-big-b-jpg.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR